Sobota, 04 Maj 2013 18:12

Politične stranke se bodo v nedeljo vendarle poskušale uskladiti o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Čeprav mu nobena ne nasprotuje, so namreč neenotne o datumu njegove uveljavitve. Opozicija tudi vztraja, da je fiskalno pravilo treba sprejeti prej kot ustavne spremembe referendumske ureditve, zato je v nedeljo pričakovati tudi odločitev o tem.

Izredna seja DZ, na kateri naj bi poslanci odločali o fiskalnem pravilu, je predvidena za torek, medtem ko naj bi o ustavnih spremembah referendumske ureditve odločali že v ponedeljek.

DZ je imel fiskalno pravilo na dnevnem redu izredne seje že v začetku aprila. A ker potrebna dvotretjinska podpora poslancev ni bila zagotovljena, so se dogovorili, da bodo opravili le predstavitve stališč poslanskih skupin, sejo pa nadaljevali v maju.

Politične stranke so se ob tem uspele poenotiti, da je treba pred odločanjem o fiskalnem pravilu dobiti nove javnofinančne izračune, ki bodo temeljili na novih makroekonomskih ocenah. Na njihovi podlagi se bodo nato odločili, ali ustavni zakon vrniti v postopek ustavni komisiji ali ne. Dilema ostaja leto uveljavitve in tudi način zapisa fiskalnega pravila.

Nove izračune o javnofinančnih učinkih fiskalnega pravila naj bi premierka Alenka Bratušek predstavila na nedeljskem sestanku, na katerega je povabila predsednike in vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank ter predstavnika narodnih skupnosti.

Petek, 03 Maj 2013 15:25

Projekt vseslovenskih vstaj se tudi po odstavitvi Janševe vlade ni končal. 27. aprila, torej na dan upora proti okupatorju, so se vstajniki z vse države zbrali še petič.

Starejši bralci Družine se boste verjetno spomnili, da smo še v času komunistične Jugoslavije Slovenci vsako leto praznovali svoj »dan vstaje«, in sicer 22. julija, ko je na ta dan leta 1941 pripadnik Varnostno-obveščevalne službe OF (VOS) streljal na orožnika, ki pa ni bil okupatorjev vojak, pač pa Slovenec. To je bilo natanko mesec dni po začetku operacije Barbarossa (po naše »rdeča brada«), ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, s čimer je neslavno propadel peklenski pakt Ribbentrop-Molotov.

Slovensko vstajništvo je tako imelo že v datumu praznovanja vgrajeno kal bratomorne vojne, ki je nastala kot posledica komunistične revolucije. Vseeno pa je bil 22. julij še vedno »drugorazreden« v primerjavi s 27. aprilom, ki smo ga tedaj praznovali še kot dan Osvobodilne fronte. Pa čeprav je dan prej (26. aprila) nastala Protiimperialistična fronta, ki je šele po operaciji Barbarossa postala Osvobodilna fronta ter ukazala (ter monopolizirala) boj proti okupatorju. Do tedaj pa je bilo dovoljeno celo skupno nacistično-komunistično praznovanje praznika dela.

Petek, 03 Maj 2013 14:14

Svoboda izražanja je eden od temeljev vsake demokracije. Hkrati pa so ravno mediji glavno orožje vseh totalitarizmov. Tudi povojni jugoslovanski režim je imel medije za svojo podaljšano roko. Slovenija je leta 1990 dobila prvi demokratično izvoljeni parlament in tako začela živeti v politični demokraciji. Po 23 letih pa lahko ugotovimo, da slovenski mediji temu razvoju niso sledili. Še vedno nimamo niti enega splošno-informativnega dnevnika, ki spremlja politično dogajanje, v katerem ne bi prevladovala lev(osredinsk)a politična orientiranost. To je v evropskem merilu izjema oziroma anomalija.

V slovenskem medijskem prostoru je zaskrbljujoče, da nekateri novinarji še vedno opravljajo svojo delo kot so to počeli nekoč "družbenopolitični delavci". Njihovo ustvarjanje ne služi interesom javnosti, ampak le določene politične opcije. Žalostno je, da vladajočim politikom velikokrat sploh ni treba posredovati ali vplivati na medijsko poročanje, saj to samoiniciativno opravijo že nekateri uredniki sami. ZNP je že večkrat opozorilo na cenzuro, ki pa je le vrh ledene gore: pod vodo se skriva ledena gmota samocenzure in mobinga. Če se kdo od novinarjev javno oglasi, pa se mu lahko zgodi še večji pritisk. Lani spomladi smo opozorili na cenzuro, ko je bil zaradi citata strokovnjaka o MiIanu Kučanu članek umaknjen kot "nerazumljiv". Novinar se je najprej pritožil vodstvu medijske hiše, a brez uspeha. Ko je na to opozoril na svojem blogu, pa je dobil od direktorja takoj pisno opozorilo pred odpovedjo. Odpoved je letos dobil tudi novinar, ki je razkril največ nečednosti ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Pomenljivo je, da so mediji poročali tudi, kako je novinarju sorodnik dveh politikov sedanje vladajoče koalicije grozil s pištolo. Hkrati so mnenjski voditelji po televiziji zahtevali prepoved izhajanja nekaterih političnih tednikov, v parlamentu pa novinarko žalili zaradi članstva v ZNP.

Petek, 03 Maj 2013 06:30

Večinski mediji so se kar najbolje pripravili na praznovanje prvega maja. Izstopala je vloga nacionalne radiotelevizije, predvsem pa informativnega programa edicije Pro plus, ki jo vodi najvplivnejša medijska osebnost v državi, Tomaž Perovič (Žurnal 24ur). Na ljubljanskem Rožniku bi se po podatkih te moralo zbrati med 20 in 30 tisoč ljudi, a smo doživeli nekaj povsem nasprotnega. V Odmevih nacionalne TV, ki jih je koordiniral Slavko Bobovnik, je vlogo poročevalca (poročevalke) s kraja dogodka opravila voditeljica Jelena Aščič. Ta je bila vidno v zadregi. Odrecitirati bi morala namreč nekaj stavkov, ki bi poveličevali število zbranih ljudi, svetle cilje, za katere se že od enobeja naprej zavzemajo, ter sindikalne voditelje, ki jih polni predanosti in zanosa vodijo skozi rdeče morje v svetlo prihodnost. Tak repertoar je stalnica "poročil" o dogajanju v domovini, videli in slišali smo ga že tolikokrat, da smo postali povsem apatični.

A v tem primeru se je zgodilo presenečenje. Pozdraviti je treba odločitev konkretnega uredništva, ki je nadaljevanje te zgodbe necenzurirano objavilo, kar je dokaz velikega poguma. Namreč: Jelena Aščič je dala besedo g. Jožetu, delavcu in državljanu, katerega priimka ne vemo. Ta je brez dlake na jeziku zadel žebljico na glavico, ko je povedal, da sindikalnemu cirkusu Dušana Semoliča et consortes ne verjame. Pritožil se je nad mizerno plačo, ki jo prejema, vendar se je iz vsega, kar je povedal, dalo razbrati, da so pri tem sindikati – svobodni in vsakršni – prej ovira kot pomoč.