Odkritje spominske plošče o aferi JBTZ: Roška je zdaj lepšaNa Roški cesti v Ljubljani so Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl, ob aplavzu približno 400 državljanov, ki so zapeli slovensko himno, odkrili spominsko ploščo ob 25. obletnici afere JBTZ. Manjkal je četrti od vpletenih v afero JBTZ Ivan Borštner.

Slovesnega odkritja spominskega obeležja so se udeležili predsedujoči takratnemu Odboru za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar, publicist Igor Omerza, zgodovinar Jože Dežman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, številni poslanci SDS in podporniki te stranke.

Na transparentih v podporo Janši v sojenju v zadevi Patria med drugim piše "Vladavina prava namesto Masleše in Fišerja", "Sodbe se še vedno pišejo v Murglah" in "Kučan režira 1988&2013".

 

 

Kaj piše na spominski plošči?

Na obeležju je v nekaj stavkih opisan proces proti četverici in delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic: "Tu je od 18. 7. 1988 do 27. 7. 1988 pred Vojaškim sodiščem JLA potekal proces proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu. Proces je sprožil množično civilno-družbeno gibanje, ki je skozi različne oblike protestov privedlo do uveljavitve političnih svoboščin in do padca nedemokratičnega režima. Ob bok procesu je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic s preko 100.000 člani, ki je kot organizacija deloval vse do osamosvojitve Slovenije."

 

Bavčar: Afera JBTZ je spremenila slovensko mentaliteto

Nekdanji predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar je v stavbi nekdanjega vojaškega sodišča JLA napovedal odkritje plošče, nato pa je skupaj z akterji afere odšel pred stavbo zdajšnje srednje ekonomske šole, na kateri je plošča. Izjav niso dajali, so pa kasneje  sodelovali na okrogli mizi ob izidu knjige Igorja Omerze o takratnem dogajanju.Odkritje spominske plošče o aferi JBTZ: Roška je zdaj lepša

Pred obeležjem so se sicer zbrali nekateri akterji tedanjega dogajanja in protestniki proti zaprtju četverice, med njimi tudi zdajšnji evropski poslanec Milan Zver in nekdanji minister v Janševi vladi Žiga Turk.

 

Janša: V obeh primerih gre za miselni delkit

Kar nekaj udeležencev slovesnosti je torej dogodke izpred četrt stoletja povezalo s sojenjem Janši in s skorajšnjo razsodbo v zadevi Patria. To vzporednico je v današnjem pogovoru za portal Planet Siol.net potegnil tudi Janša sam, ki je pojasnil, da gre v obeh primerih "za miselni delikt".

Razlika pa je po njegovih besedah v tem, da se tožilstvu v zadevi Patria "ni zdelo potrebno obtožbe utemeljevati niti na tako trhel način, kot so to naredili na Roški na procesu JBTZ". Kot je poudaril, tožilstvo ni v ponedeljkovem zaključnem govoru navedlo niti enega dokaza za obtožbe, pač pa se je le še potrdilo, da ima zadeva Patria politično ozadje. "Vsaka drugačna sodba kot oprostilna bi pomenila večji razpad prava in pravičnosti v Sloveniji, kot je bilo to v primeru procesa JBTZ pred 25 leti," je dodal.


Zver: Zlovešča znamenja prekrivajo roški duh

"Scena je vrednostno nabita, nostalgična. To, kar se je zgodilo pred 25 leti, je nekaj veličastnega v slovenski zgodovini, ker je rodilo slovensko pomlad, demokracijo in svobodo. Današnji čas pa nosi zlovešča znamenja, zato je treba vzdušje in filozofijo izpred 25 let ponovno prebuditi v slovenski javnosti," je za Planet Siol.net dejal Zver.

"Tukaj sem zato, da se spomnim na čas, ko sem kot mladi raziskovalec dnevno hodil sem, in zato, da skupaj pokažemo, da je prav, da se skupaj spomnimo tistih dogodkov v naši zgodovini, ki so jo potem spremenili."

Turk, ki je nedavno odstopil z vseh funkcij v SDS, je odgovoril, da se zdaj, ko ni več v središču politike, počuti bistveno boljše. "V času Roške smo imeli bistveno lepšo prihodnost, kot se nam kaže zdaj," je pojasnil za Planet Siol.net.

 

JBTZ - 25 let pozneje

Odkritje spominske plošče o aferi JBTZ: Roška je zdaj lepšaAfera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Zavrla.

Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Bavčar. Vojaški tožilec pa je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja.

Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.

Vir: STA, www.siol.net; P.J.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Za pravico in resnico

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4450821..jpg

Vsak dan poteka pred vrhovnim sodiščem na Tavčarjevi 9 v Ljubljani protestni shod v podporo edinemu političnemu zaporniku sredi demokratične Evrope Janezu Janši. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4507352..jpg

Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je po krivici zaprt, s čimer so mu sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavlačevanje predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše je preseglo vse razumne meje. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3565673..jpg

Vse, ki vam ni vseeno, Odbor 2014 vabi in poziva, da se jim vsak dan ob 17.00 pridružite v čim večjem številu, ko bodo pred vrhovnim sodiščem prižigali svečke, luči upanja, svobode in pravice. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5578864..jpg

Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc opozarja medije: »Odgovorni uredniki in vodstvo RTV- verjamemo, da ste nas opazili in da se bo to poznalo pri vašem poročanju.« (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5867245..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4163406..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8730327..jpg

»Na podlagi iste sodbe je v zaporu tudi Anton Krkovič, ki je skupaj z Janšo ustanavljal Slovensko vojsko in bil poveljnik specialne brigade v času vojne za Slovenijo,« je še dodal Berlec (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8820408..jpg

Berlec je še opozoril zbrane, da »na drugi strani slovensko postkomunistično sodstvo izdaja oprostilne sodbe nekdanjim oficirjem agresorske jugoslovanske armade« Sramotno! (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1682139..jpg

Aleš Primc v imenu Odbora 2014 poziva »vse ljudi, ki so bili žrtve slovenskega pravosodja, jim posredujejo svoje primere, saj je debata o slovenskem pravosodju nujna«. (foto: Matic Štojs)