Odkritje spominske plošče o aferi JBTZ: Roška je zdaj lepšaNa Roški cesti v Ljubljani so Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl, ob aplavzu približno 400 državljanov, ki so zapeli slovensko himno, odkrili spominsko ploščo ob 25. obletnici afere JBTZ. Manjkal je četrti od vpletenih v afero JBTZ Ivan Borštner.

Slovesnega odkritja spominskega obeležja so se udeležili predsedujoči takratnemu Odboru za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar, publicist Igor Omerza, zgodovinar Jože Dežman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, številni poslanci SDS in podporniki te stranke.

Na transparentih v podporo Janši v sojenju v zadevi Patria med drugim piše "Vladavina prava namesto Masleše in Fišerja", "Sodbe se še vedno pišejo v Murglah" in "Kučan režira 1988&2013".

 

 

Kaj piše na spominski plošči?

Na obeležju je v nekaj stavkih opisan proces proti četverici in delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic: "Tu je od 18. 7. 1988 do 27. 7. 1988 pred Vojaškim sodiščem JLA potekal proces proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu. Proces je sprožil množično civilno-družbeno gibanje, ki je skozi različne oblike protestov privedlo do uveljavitve političnih svoboščin in do padca nedemokratičnega režima. Ob bok procesu je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic s preko 100.000 člani, ki je kot organizacija deloval vse do osamosvojitve Slovenije."

 

Bavčar: Afera JBTZ je spremenila slovensko mentaliteto

Nekdanji predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar je v stavbi nekdanjega vojaškega sodišča JLA napovedal odkritje plošče, nato pa je skupaj z akterji afere odšel pred stavbo zdajšnje srednje ekonomske šole, na kateri je plošča. Izjav niso dajali, so pa kasneje  sodelovali na okrogli mizi ob izidu knjige Igorja Omerze o takratnem dogajanju.Odkritje spominske plošče o aferi JBTZ: Roška je zdaj lepša

Pred obeležjem so se sicer zbrali nekateri akterji tedanjega dogajanja in protestniki proti zaprtju četverice, med njimi tudi zdajšnji evropski poslanec Milan Zver in nekdanji minister v Janševi vladi Žiga Turk.

 

Janša: V obeh primerih gre za miselni delkit

Kar nekaj udeležencev slovesnosti je torej dogodke izpred četrt stoletja povezalo s sojenjem Janši in s skorajšnjo razsodbo v zadevi Patria. To vzporednico je v današnjem pogovoru za portal Planet Siol.net potegnil tudi Janša sam, ki je pojasnil, da gre v obeh primerih "za miselni delikt".

Razlika pa je po njegovih besedah v tem, da se tožilstvu v zadevi Patria "ni zdelo potrebno obtožbe utemeljevati niti na tako trhel način, kot so to naredili na Roški na procesu JBTZ". Kot je poudaril, tožilstvo ni v ponedeljkovem zaključnem govoru navedlo niti enega dokaza za obtožbe, pač pa se je le še potrdilo, da ima zadeva Patria politično ozadje. "Vsaka drugačna sodba kot oprostilna bi pomenila večji razpad prava in pravičnosti v Sloveniji, kot je bilo to v primeru procesa JBTZ pred 25 leti," je dodal.


Zver: Zlovešča znamenja prekrivajo roški duh

"Scena je vrednostno nabita, nostalgična. To, kar se je zgodilo pred 25 leti, je nekaj veličastnega v slovenski zgodovini, ker je rodilo slovensko pomlad, demokracijo in svobodo. Današnji čas pa nosi zlovešča znamenja, zato je treba vzdušje in filozofijo izpred 25 let ponovno prebuditi v slovenski javnosti," je za Planet Siol.net dejal Zver.

"Tukaj sem zato, da se spomnim na čas, ko sem kot mladi raziskovalec dnevno hodil sem, in zato, da skupaj pokažemo, da je prav, da se skupaj spomnimo tistih dogodkov v naši zgodovini, ki so jo potem spremenili."

Turk, ki je nedavno odstopil z vseh funkcij v SDS, je odgovoril, da se zdaj, ko ni več v središču politike, počuti bistveno boljše. "V času Roške smo imeli bistveno lepšo prihodnost, kot se nam kaže zdaj," je pojasnil za Planet Siol.net.

 

JBTZ - 25 let pozneje

Odkritje spominske plošče o aferi JBTZ: Roška je zdaj lepšaAfera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Zavrla.

Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Bavčar. Vojaški tožilec pa je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja.

Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.

Vir: STA, www.siol.net; P.J.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)