Predsednik vlade Janez Janša je med današnjim obiskom vlade na Koroškem ocenil, da bodo trendi v povezavi z bonitetnimi ocenami države obrnjeni navzdol, vse dokler ta ne bo sprejela potrebnih ukrepov. "Zaradi tega so prihodnji tedni in meseci ključni," je dejal na novinarski konferenci v Slovenj Gradcu.
"Kar se tiče bonitetnih ocen in posledično cene našega zadolževanja in pribitkov na slovenske državne obveznice, se ta cena od septembra lanskega leta giblje med šestimi in sedmimi odstotki, in so razna dnevna nihanja. Ves ta čas je ta cena visoka oz. previsoka in otežuje normalno financiranje in reprogramiranje dolgov države na mednarodnih finančnih trgih in tudi sproža špekulacije glede morebitnega zaprosila za tujo pomoč," je povedal premier v odgovoru na novinarsko vprašanje, kako komentira najnovejše znižanje bonitetne ocene Slovenije.
Janša: Do konca leta je treba te stvari urediti
"Vsi ti trendi bodo obrnjeni navzdol, vse dokler mi ne naredimo tistega, kar bi morali narediti že zdavnaj," je poudaril. "Vsi ti ukrepi, o katerih zdaj govorimo in jih bo državni zbor sprejemal v naslednjih tednih, so v seštevku tisto, kar bo Slovenijo potegnilo iz te nevarne cone in obrnilo te napovedi in te trende v pozitivno smer."
Ob tem je poudaril, da časa ni veliko. "Do konca leta je treba te stvari urediti."
Med načrtovanimi ukrepi je pokojninska reforma, za katero Janša pravi, da so se o njej usklajevali s sindikati že od spomladi. "Kolega minister Vizjak je številne rešitve, ki so zdaj predlagane v zakonu, prediskutiral s predstavniki mnogih sindikatov. Marsikaj se je poskušalo uskladiti, še preden so ta besedila zakona sploh nastala. Veliko rešitev je bilo neformalno ocenjenih kot tisti, ki so sprejemljiv kompromis."
Sindikati, delodajalci in vlada so danes v okviru pogajalske delovne skupine začeli formalna pogajanja o pokojninski reformi. "Od tega usklajevanja je odvisno, kakšna bo hitrost postopka in nenazadnje kakšni bodo signali, ki jih bomo dali s sprejemanjem teh sprememb. Sprejeti jih moramo, a signali bodo bistveno bolj pozitivni, če bomo usklajeni in če to ne bo pripeljalo do zahtev po različnih blokadah," je poudaril.
Bonitetna hiša Dun&Bradstreet (D&B) je danes znižala bonitetno oceno Slovenije, in sicer na DB3a. Kot razlog za znižanje v agenciji navajajo niz medsebojno povezanih likvidnostnih težav. Gospodarstvo je po oceni D&B še vedno obremenjeno z dolgovi, ki izhajajo predvsem iz investicij, nastalih pred krizo.
Janša: Infrastruktura kot osrednji problem Koroške
Predsednik vlade Janez Janša je ob vladnem obisku Koroške dejal, da je infrastruktura osrednji problem Koroške, gospodarska in socialna slika regije pa da je solidna. Ob tem je minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač napovedal, da bi lahko ob izpolnitvi določenih pogojev del hitre ceste na Koroško začeli graditi leta 2014.
Glede projekta izgradnje hitre ceste, ki je bila za koroške župane med osrednjimi temami tokratnega vladnega obiska, je Janša v Slovenj Gradcu dejal, da ne bo zgrajena v obsegu, kot so si ga nekateri zamislili, vseeno pa v obsegu, ki bo Koroško solidno povezal z osrednjim delom države.
Minister Černač je na sestanku z nekaterimi koroškimi župani predstavil časovnico glede nadaljnjih korakov projekta tretje razvojne osi oz. hitre ceste. Če bo država uspešna pri mednarodnem razpisu za upravljanje avtocestnega omrežja, ki bo predvidoma objavljen že letos in naj bi obsegal tudi sredstva za hitro cesto, bi z deli na trasi hitre ceste od avtocestnega križa do Velenja in dalje do Slovenj Gradca lahko začeli v letu 2014, je napovedal Černač. Ob tem je opozoril, da morata pred tem biti sprejeta državna prostorska načrta za oba odseka hitre ceste, pričakuje pa tudi nadaljnje umeščanje ostalih dveh odsekov.
Janša je ob obisku ocenil, da je gospodarska in socialna slika regije solidna, brezposelnost pa na povprečju države. Povedal je tudi, da je Koroška v zadnjih letih dobila podpovprečen delež državnih pomoči, in spomnil, da gospodarstvo v regiji posluje pozitivno, še posebej izvozniki.
Med probleme Koroške je izpostavil nekatere dolgotrajne stečajne postopke in malo tujih investicij. Za koroške občine pa je dodal, da so skupaj zadolžene za okrog 20 milijonov evrov, kar ni kritična številka.
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je zatrdil, da projekt ekološke sanacije zgornje Mežiške doline, ki se je začel leta 2008, ni ogrožen kljub zmanjšanju sredstev za ta projekt v letošnjem letu. Letos je za to namesto načrtovanega milijona evrov predvidenih 600.000 evrov, pri čemer je za letošnje ukrepe na voljo 189.000 evrov, preostalo pa je dolg za lani.
Bogovič je optimističen tudi glede dokončanja projekta Koroškega regijskega centra za ravnanje z odpadki (Kocerod) in ocenjuje, da ne bo zadržkov, da ne bi bilo po poskusnem obratovanju izdano tudi uporabno dovoljenje. Med večjimi projekti na Koroškem je tudi sanacija odpadnih voda na območju med Selnico ob Dravi in Dravogradom, vredna 37 milijonov evrov. "Danes sta bili podpisani prvi dve izvajalski pogodbi za Selnico ter skupno območje Muta-Vuzenica," je pojasnil Bogovič, ki ocenjuje, da se bo projekt zaključil do konca leta 2014.
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je obiskal slovenjgraški okrožno in okrajno sodišče. Ob tem je v
izjavi za novinarje izpostavil vprašanje dolgotrajnosti dveh stečajnih postopkov, ki trajata že več kot deset let. Tako dolgo trajanje postopkov je po njegovih besedah "popolnoma nevzdržno in nesprejemljivo". Po njegovih besedah mora predsednik sodišča poskrbeti, da se to ne dogaja.
Ministrstvo za pravosodje bo glede področja vodenja na sodiščih v kratkem pripravilo določene spremembe zakonodaje, je napovedal Pličanič. Da je ključna sprememba zakonodaje na tem področju, je menil tudi Janša.
Minister Pličanič se je dotaknil tudi poslovanja občin in dejal, da bodo skušali najti ustrezne mehanizme, ki bodo občine spodbudile k povezovanju pri izvajanju nalog, kar bo za občine pomenilo bolj racionalno poslovanje. Koroške občine se že povezujejo pri vzpostavljanju skupnih organov občinske uprave, vendar je to po ministrovih besedah premalo. V mislih ima povezovanje javnih služb, kot so komunala, oskrba s pitno vodo in podobno.
Tudi občine bodo morale bolj racionalno organizirati svoje delo, je dejal minister, ki meni, da bodo tudi nekatere občine zaradi posledic gospodarske in finančne krize verjetno morale razmišljati o zmanjševanju mase plač oz. odpuščanju. Glede vprašanja financiranja občin pa je Pličanič dejal, da so se šele sedaj na ministrstvu začeli s tem ukvarjati, zato kaj več ne more komentirati.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je v Slovenj Gradcu sestala s predstavniki zamejskih organizacij. Kot je povedala po srečanju, so govorili o čezmejnem sodelovanju z manjšinskimi inštitucijami. Ob tem je zagotovila, da bo Slovenija še naprej podpirala zamejske organizacije.
Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar pa se je na Ravnah na Koroškem srečala s predstavniki šol, zavodov in podjetij. Govorili so o poklicnem in strokovnem izobraževanju v regiji ter se strinjali, da je potrebnih več naporov za promocijo deficitarnih poklicev.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je po torkovem obisku regijske bolnišnice danes obiskal zdravstvena domova v Dravogradu in Radljah ob Dravi, kjer se soočajo s pomanjkanjem zdravnikov na primarni ravni. Kot meni minister, se te težave čez noč ne da odpraviti, a na ministrstvu pripravljajo rešitve.
Obisk Koroške, kjer se je poleg predsednik vlade mudilo sedem ministrov ter šest državnih sekretarjev, je vlada zaključila z ločenima srečanjema z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki. Na srečanju v Slovenj Gradcu so Korošci vlado pozvali k rešitvam za oživitev lesne industrije, ki ima na Koroškem bogato tradicijo, danes pa po njihovem tovornjaki polni neobdelanega lesa vozijo mimo njih v sosednjo Avstrijo. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Uroš Rožič jim je odvrnil, da se je država že lotila akcijskega načrta, s katerim namerava znova vzpostaviti lesno verigo v Sloveniji.
Predstavniki regije so večinoma opozarjali na največje razvojne potenciale regije, pri katerih za njihov zagon pričakujejo pomoč države. Zlasti ker so v zadnjem obdobju ostali brez nekaterih pomembnih državnih inštitucij, kot je policijska in davčna uprava, in so torej za reševanje krize po mnenju poslanca Matjaža Zanoškarja morali plačati višji davek, menijo, da bi jim država na drugi strani lahko bolj izdatno pristopila na pomoč. Med velikimi potenciali regije so Korošci omenjali še turizem.
STA, M. B.