Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


dr. Andrej Umek: Kriteriji za predsednika republikeKo se pred volitvami, v sedanjem trenutku predsedniškimi, samokritično vprašamo, kako naj se odločimo, si moramo najprej razjasniti osnovno vprašanje: kje se kot narod in država nahajamo in kam hočemo. Ali pričakujemo v naslednjem mandatnem obdobju prelomne dogodke ali pa bo naš razvoj bolj zvezen in bomo skušali dograditi, poglobiti in izboljšati to, kar smo pred časom začeli. Ko si odgovorimo na ta osnovna vprašanja, se lahko in z gotovostjo odločamo, koga bomo podprli in komu bomo podporo odrekli.

Če se v tem trenutku vprašamo, katere so osnovne značilnosti našega narodnega in državnega razvoja, bomo ugotovili, da smo prelomne dogodke doživeli pred dobrimi dvajsetimi leti s »slovensko pomladjo«. Uspelo nam je zrušiti totalitarni komunistični sistem in stopiti na pot enakopravnosti in demokracije. Ustanovili smo suvereno državo slovenskega naroda R. Slovenijo in izborili njeno mednarodno priznanje in vključitev v evro-atlantske povezave. Ko se sedaj oziramo na te dogodke, moramo ugotoviti, da sta bili obe komponenti »slovenske pomladi« med seboj neločljivo povezani. Vse takratne želje in pričakovanja se res še niso uresničila in včasih imamo vtis, da nam je nekdo del »slovenske pomladi« ukradel. In vendar smo odločeni slediti idealom »slovenske pomladi« in storjene napake ter opažene pomanjkljivosti odpravljati. Zaradi tega ideala in te odločenosti je tudi moj odgovor na vprašanje, kakšnega predsednika si želim, zelo jasen: slovenski predsednik naj pooseblja ideale »slovenske pomladi«. To ni pomembno samo doma, kjer se zaradi gospodarske krize, ki je delnoglobalnega izvora delno pa so jo povzročili tudi naši odmiki od pomladnih idealov, pojavljajo dvomi v pravilnost naše usmeritve, temveč tudi na tujem in predvsem pri naših partnerjih v EU. To, da se predhodna vlada ni držala dogovorov in podpisanih pogodb, je vrglo slabo luč na našo državo. Zaman smo pogrešali tudi jasno besedo sedanjega predsednika. Ni opomnil vlade, opirajoč se na moralno avtoriteto svoje funkcije, da je dogovorjeno treba spoštovati, ali v diplomatskem jeziku povedano »Pactasuntservanda«. S tem je vrgel slabo luč tudi na funkcijo predsednika države in sebe osebno. Zato Slovenci potrebujemo predsednika, ki ga bosta domača in tuja javnost identificirali z ideali »slovenske pomladi«. Novi predsednik mora poosebljati jasno sporočilo, da smo Slovenci trdno odločeni utrjevati našo demokracijo in pravno državo. Izigravanja dogovorjenega predhodne vlade so bila le slab trenutek in ne bomo dovolili, da bi se tak odnos do naših evropskih partnerjev nadaljeval. Da to dokažemo, potrebujemo predsednika s srcem in koreninami v »slovenski pomladi«.

Želja Slovencev, da izoblikujemo svojo suvereno državo, ni usahnila zaradi dolgotrajnega čakanja, dolgega številne generacije, in številnih neuspehov. Jasno smo jo izoblikovali v Marčni revoluciji l.1848. Cesarski dvor in evropsko javnost smo želeli demokratično prepričati z zbranimi podpisi in tabori. Uresničitev naših sanj je preprečila 1. svetovna vojna in prepričanje dela evropske politične javnosti, da majhne evropske države ne morejo imeti uspešnih gospodarstev in predstavljajo nevarnost konfliktov v razdeljeni Evropi. Zato nas je pariška mirovna pogodba potisnila v balkansko despotovinoKaradžordževičev. 2. svetovno vojno in domoljubna čustva Slovencev so komunisti s Titom na čelu perfidno izrabili za izvedbo komunistične revolucije in prevzema oblasti. Prvi žarek upanja v temi komunističnega totalitarizma je leta 1958 prižgala Rimska pogodba. Dala nam je dvoje. Na eni strani zavest, da je v Evropi, ki sodeluje in se združuje, prostor tudi za Slovenijo, in na drugi strani cilj: demokratična, suverena Slovenija, članica evro-atlantske skupnosti. »Slovenska pomlad« je te stoletne cilje uresničila z neverjetno hitrostjoin s stoletja dolgimi koraki. Ne smemo se slepiti, da ostanki stare miselnosti niso ponekod še živi tako doma kot v Evropi. Zato potrebujemo predsednika, ki bo hkrati velik Slovenec in velik Evropejec. Potrebujemo predsednika, ki bo poosebljal sporočilo, da suverena R. Slovenija ni možna brez močne in uspešne Evropske unije in da močne in uspešne Evropske unije ni brez suverene R. Slovenije. Zato od njega pričakujem, da bo doma trdno zasidran v pomladni politiki, imel izkušnje v evropski politiki in da bo užival ugled ter bil dejaven na evropskem političnem parketu. Samo taka osebnost lahko pozitivno predstavlja Slovenijo v Uniji, osebnost, za katero ni dvoma, da ni del prevar, ki se jih je posluževala predhodna vlada. Skratka, potrebujemo osebnost, ki bo našim evropskim partnerjem predstavljala Slovenijo kot državo, ki zna držati besedo in ji je vredno zaupati.

Kot bodočega predsednika si želim Človeka z veliko začetnico. Želim si osebnost, ki je dokazano zavezana evropskim moralnim in etičnim vrednotam: človekovim pravicam, svobodi in pravni državi. Ob vsem spoštovanju do drugače mislečih si ne želim predsednika, ki je bil ali je del totalitarnega sistem, če mu pa koristi tako kažejo, je pa lahko tudi demokrat.

Spoštovani bralci, volilna izbira je seveda vaša. Zato nisem v tej kolumni navedel nobenega imena. Prosim pa vas, da pred izbiro preverite vse kandidate glede na zgoraj navedene kriterije. Prepričan sem, da ne boste našli veliko kandidatov, ki tem kriterijem ustrezajo, in verjamem, da bomo na dan volitev obkrožili istega kandidata.

dr. Andrej Umek

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji