Ko se pred volitvami, v sedanjem trenutku predsedniškimi, samokritično vprašamo, kako naj se odločimo, si moramo najprej razjasniti osnovno vprašanje: kje se kot narod in država nahajamo in kam hočemo. Ali pričakujemo v naslednjem mandatnem obdobju prelomne dogodke ali pa bo naš razvoj bolj zvezen in bomo skušali dograditi, poglobiti in izboljšati to, kar smo pred časom začeli. Ko si odgovorimo na ta osnovna vprašanja, se lahko in z gotovostjo odločamo, koga bomo podprli in komu bomo podporo odrekli.
Če se v tem trenutku vprašamo, katere so osnovne značilnosti našega narodnega in državnega razvoja, bomo ugotovili, da smo prelomne dogodke doživeli pred dobrimi dvajsetimi leti s »slovensko pomladjo«. Uspelo nam je zrušiti totalitarni komunistični sistem in stopiti na pot enakopravnosti in demokracije. Ustanovili smo suvereno državo slovenskega naroda R. Slovenijo in izborili njeno mednarodno priznanje in vključitev v evro-atlantske povezave. Ko se sedaj oziramo na te dogodke, moramo ugotoviti, da sta bili obe komponenti »slovenske pomladi« med seboj neločljivo povezani. Vse takratne želje in pričakovanja se res še niso uresničila in včasih imamo vtis, da nam je nekdo del »slovenske pomladi« ukradel. In vendar smo odločeni slediti idealom »slovenske pomladi« in storjene napake ter opažene pomanjkljivosti odpravljati. Zaradi tega ideala in te odločenosti je tudi moj odgovor na vprašanje, kakšnega predsednika si želim, zelo jasen: slovenski predsednik naj pooseblja ideale »slovenske pomladi«. To ni pomembno samo doma, kjer se zaradi gospodarske krize, ki je delnoglobalnega izvora delno pa so jo povzročili tudi naši odmiki od pomladnih idealov, pojavljajo dvomi v pravilnost naše usmeritve, temveč tudi na tujem in predvsem pri naših partnerjih v EU. To, da se predhodna vlada ni držala dogovorov in podpisanih pogodb, je vrglo slabo luč na našo državo. Zaman smo pogrešali tudi jasno besedo sedanjega predsednika. Ni opomnil vlade, opirajoč se na moralno avtoriteto svoje funkcije, da je dogovorjeno treba spoštovati, ali v diplomatskem jeziku povedano »Pactasuntservanda«. S tem je vrgel slabo luč tudi na funkcijo predsednika države in sebe osebno. Zato Slovenci potrebujemo predsednika, ki ga bosta domača in tuja javnost identificirali z ideali »slovenske pomladi«. Novi predsednik mora poosebljati jasno sporočilo, da smo Slovenci trdno odločeni utrjevati našo demokracijo in pravno državo. Izigravanja dogovorjenega predhodne vlade so bila le slab trenutek in ne bomo dovolili, da bi se tak odnos do naših evropskih partnerjev nadaljeval. Da to dokažemo, potrebujemo predsednika s srcem in koreninami v »slovenski pomladi«.
Želja Slovencev, da izoblikujemo svojo suvereno državo, ni usahnila zaradi dolgotrajnega čakanja, dolgega številne generacije, in številnih neuspehov. Jasno smo jo izoblikovali v Marčni revoluciji l.1848. Cesarski dvor in evropsko javnost smo želeli demokratično prepričati z zbranimi podpisi in tabori. Uresničitev naših sanj je preprečila 1. svetovna vojna in prepričanje dela evropske politične javnosti, da majhne evropske države ne morejo imeti uspešnih gospodarstev in predstavljajo nevarnost konfliktov v razdeljeni Evropi. Zato nas je pariška mirovna pogodba potisnila v balkansko despotovinoKaradžordževičev. 2. svetovno vojno in domoljubna čustva Slovencev so komunisti s Titom na čelu perfidno izrabili za izvedbo komunistične revolucije in prevzema oblasti. Prvi žarek upanja v temi komunističnega totalitarizma je leta 1958 prižgala Rimska pogodba. Dala nam je dvoje. Na eni strani zavest, da je v Evropi, ki sodeluje in se združuje, prostor tudi za Slovenijo, in na drugi strani cilj: demokratična, suverena Slovenija, članica evro-atlantske skupnosti. »Slovenska pomlad« je te stoletne cilje uresničila z neverjetno hitrostjoin s stoletja dolgimi koraki. Ne smemo se slepiti, da ostanki stare miselnosti niso ponekod še živi tako doma kot v Evropi. Zato potrebujemo predsednika, ki bo hkrati velik Slovenec in velik Evropejec. Potrebujemo predsednika, ki bo poosebljal sporočilo, da suverena R. Slovenija ni možna brez močne in uspešne Evropske unije in da močne in uspešne Evropske unije ni brez suverene R. Slovenije. Zato od njega pričakujem, da bo doma trdno zasidran v pomladni politiki, imel izkušnje v evropski politiki in da bo užival ugled ter bil dejaven na evropskem političnem parketu. Samo taka osebnost lahko pozitivno predstavlja Slovenijo v Uniji, osebnost, za katero ni dvoma, da ni del prevar, ki se jih je posluževala predhodna vlada. Skratka, potrebujemo osebnost, ki bo našim evropskim partnerjem predstavljala Slovenijo kot državo, ki zna držati besedo in ji je vredno zaupati.
Kot bodočega predsednika si želim Človeka z veliko začetnico. Želim si osebnost, ki je dokazano zavezana evropskim moralnim in etičnim vrednotam: človekovim pravicam, svobodi in pravni državi. Ob vsem spoštovanju do drugače mislečih si ne želim predsednika, ki je bil ali je del totalitarnega sistem, če mu pa koristi tako kažejo, je pa lahko tudi demokrat.
Spoštovani bralci, volilna izbira je seveda vaša. Zato nisem v tej kolumni navedel nobenega imena. Prosim pa vas, da pred izbiro preverite vse kandidate glede na zgoraj navedene kriterije. Prepričan sem, da ne boste našli veliko kandidatov, ki tem kriterijem ustrezajo, in verjamem, da bomo na dan volitev obkrožili istega kandidata.
dr. Andrej Umek
V novi številki Tednika Demokracija ne prezrite
SDS tudi v prihodnje glas normalnosti
Bratuškova z davčno gorjačo nad ljudi
V primeru Pučnikove zmage bi bilo drugače
Bomo balkanska ali evropska Slovenija?
Težave zaradi nedelovanja pravne države