Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Minister Hojs: Prekmurje je zgled za domoljubjePrekmurje je že od priključitve matični domovini zgled za domoljubje, je v govoru na proslavi ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom izpostavil minister za obrambo Aleš Hojs. Ob tem je dodal, da je prepričan, da bo tudi slovenska politika zmogla toliko domoljubja in enotnosti, da bo to našo deželo naredila domovino za vse.

Na osrednji regijski prireditvi ob današnjem državnem prazniku v Veliki Polani je Hojs kot slavnostni govornik označil Trianonsko pogodbo, podpisano junija 1920, s katero je Prekmurje pripadlo kraljevini SHS, za eno najpomembnejših mednarodnih diplomatskih odločitev za slovenski narod.

Kot je povedal, je ob začrtanju severne slovenske meje generala Maistra Prekmurje praktično edino ozemlje, ki smo ga Slovenci v okviru skupne jugoslovanske države po koncu prve svetovne vojne na mirovnih konferencah pridobili. Poleg posameznikov iz Prekmurja, ki so za to zaslužni, pa imajo veliko zaslug za to tudi pogajalci na pariški mirovni konferenci, je dejal.

"Njihova sposobnost in strokovnost sta lahko zgled našim sedanjim pogajalcem, ki bodo na zahodu Slovenije morali izbojevati to, kar nam je obljubila politika, torej izhod na odprto morje. Z enako zagnanostjo in strokovnostjo bodo morali sedanji pogajalci braniti tudi pravično mejo na reki Muri v predelu sosednje Hotize. Vemo, da je za majhne narode uveljavitev njihovih interesov, čeprav povsem legitimnih, zelo težka naloga, zato je prav priključitev Prekmurja nekaj, kar nam lahko daje in mora dajati samozavest tudi danes," je poudaril minister.

Po njegovem je treba tudi ob sedanjih, ne prav dobrih časih za Slovenijo in ob gospodarski ter finančni krizi, ki sta prizadeli vse dele naše države, še toliko več pozornosti nameniti Prekmurju, ki je v preteklosti že preživelo nekaj težkih obdobij.

"Sedanja vlada se tega zelo zaveda, kot se zaveda tudi potencialov Prekmurja za gospodarski napredek vse države. Prav Prekmurje je dragocen zaklad, ki mora postati pomemben vir zagotavljanja domače hrane in povečanja prehranske samozadostnosti. V časih, ki so pred nami, je pomembno, da se tega čim prej zavemo in da tako, kot so to znali že naši predniki, na svoji zemlji zagotovimo prehransko varnost," je še povedal slavnostni govornik.

Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednik republike Danilo Türk, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, podpredsednika vlade Ljudmila Novak in Radovan Žerjav, predsedniška kandidata Milan Zver in Borut Pahor, škofa Katoliške in Slovenske evangeličanske cerkve Peter Štumpf in Geza Erniša ter nekateri poslanci in župani.

Uro pred slovesnostjo je bila v Veliki Polani maša za domovino, ki jo je vodil škof Štumpf. Med drugim je dejal, da so v Prekmurju vso tisočletno zgodovino ohranjali dedne časti, si odpuščali, med seboj presegali razlike v veri, jeziku in kulturi ter tako obstali v strpnosti in sožitju.Minister Hojs: Prekmurje je zgled za domoljubje



Čestitka predsednika vlade

Ob dnevu priključitve Prekmurja matični domovini je tamkajšnjim prebivalcem poslal čestitko tudi predsednik vlade Janez Janša (tukaj). »Današnji vroč poletni dan se ne razlikuje veliko od ostalih letošnjih poletnih dni. Žgoče sonce brazda izsušeno in utrujeno zemljo in riše skrb na obraze ljudi. A danes so skrbi drugačne, kot so bile pred 93. leti, ko se je na množičnem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so podprli priključitev Prekmurja k matici in tako dočakali dan, ko so postali del skupne domovine,« je v uvodu svoje čestitke zapisal Janša.

Dodal je, da smo šele pred šestimi leti, ko je bil ta dan določen za državni praznik, temu dogodku simbolno namenili pravo težo in vsaj nekoliko ublažili moralni dolg, ki ga moramo čutiti do Prekmurja, ki je bilo tudi zaradi zgodovinskih okoliščin, potisnjeno ob stran.

»Čeprav ste marsikdaj začutili krivice, ki se vam godijo, predvsem ob zamudah z infrastrukturnimi projekti, zaostanki na gospodarskem področju, zamudah pri prometnih povezavah, … ste vendarle ostali ljudje, ki znate pokazati pravo človeško toplino, ki navkljub udarcem usode, zmorete iskreno besedo in prijazen nasmeh,« je prebivalcem najbolj severovzhodnega konca Slovenije sporočil predsednik vlade.

STA, B.S.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji