Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Hojs ne bo razveljavil odredbe o preimenovanju vojašniceParlamentarni odbor za obrambo je obrambnega ministra Aleša Hojsa pozval, naj razveljavi preimenovanje vojašnice Franca Rozmana Staneta. Hojs, ki takšnega poziva ni dolžan upoštevati, pa je že napovedal, da tega ne bo storil.

Za sklep, naj Hojs razveljavi odredbo o preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Vojašnico Edvarda Peperka ter po tem padlem pripadniku Teritorialne obrambe poimenuje katero drugo vojašnico, je glasovalo sedem, proti pa pet članov odbora. Za so glasovali v opozicijskih PS in SD ter koalicijskih Državljanski listi, SLS in DeSUS, nasprotovali pa v SDS in NSi. Hkrati je večina članov odbora ministrstvo za obrambo pozvala, naj pri pripravi novega zakona o obrambi predlaga tudi ustrezne rešitve glede imenovanja vojašnic, ki bodo imele širše soglasje.

Razpravo o preimenovanju vojašnic so zahtevali poslanci SD. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Janko Veber, izražajo spoštovanje padlim med osamosvojitveno vojno, a menijo, da je v primeru vojašnice Franca Rozmana Staneta prišlo do nepotrebnega preimenovanja, saj Rozman Stane simbolizira oborožen odpor v drugi svetovni vojni.

Veber ob tem opozarja, da želja po samostojni državi sega tudi v čas druge svetovne vojne, ter poudarja, da "moramo imeti pred očmi vsa dejstva, ki so pripeljala do tega, da imamo danes samostojno državo". Če v drugi svetovni vojni ne bi zmagala zavezniška stran, bi namreč imela danes Slovenija povsem drugo podobo.

V SD so zato predlagali sklep, s katerim bi obrambnega ministra pozvali, naj preimenovanje Vojašnice Franca Rozmana Staneta razveljavi in po Edvardu Peperku, po katerem jo je poimenoval, poimenuje neko drugo vojašnico, ki nosi krajevno ime.


Hojs poziva ni dolžan upoštevati

Takšnemu sklepu je nasprotoval minister Hojs, ki je še pred odločanjem poslancev napovedal, da ga ne bo upošteval, saj bi bilo to skrajno neprimerno in nekorektno do svojcev padlega teritorialca. Poimenovanje vojašnic je sicer v pristojnosti obrambnega ministra, ki zato ni dolžan upoštevati poziva parlamentarnega odbora.

Hojs sicer, kot je dejal, ni pričakoval, da bo preimenovanje lahko vzbudilo takšne reakcije. Poudarja, da visoko ceni prispevek borcev NOB, a "za mene je jasno, kdaj je nastala slovenska država". Poleg tega pa se po Francu Rozmanu Stanetu v Sloveniji imenuje cela kopica objektov, po padlih teritorialcih pa ne.

Pojasnil je, da njegova odločitev o preimenovanju vojašnic ni bila povezana z dogajanjem okoli državne proslave, pač pa se mu je praznik zdel primeren dan, da se na simboličen način spomnimo na padle teritorialce. Po njegovih besedah je vojašnice preimenoval po "lokacijskem principu", torej je preimenoval tiste, v bližini katerih so padli pripadniki TO.


Hojs ne bo razveljavil odredbe o preimenovanju vojašnice

Nesoglasja tudi med koalicijskimi strankami


Ministru so pritrdil v koalicijskih SDS in NSi, medtem ko so se v opozicijskih PS in SD ter koalicijskih Državljanski listi, SLS in DeSUS strinjali predlogom, da Hojsa pozovejo k razveljavitvi preimenovanja. V razpravi so sicer drug drugemu očitali odpiranje ideoloških tem.

Poslanec SDS Robert Hrovat je denimo takšno odločitev obrambnega ministra pričakoval že dlje časa, saj je "država Slovenija nastala le enkrat". Opozoril je, da je obeležij Franca Rozmana Staneta veliko, obeležja Edvada Poperka pa nobenega.

Matej Tonin (NSi) pa meni, da je današnja seja popolnoma nepotrebna in se zlorablja za ideološko obračunavanje. Ob številnih obeležjih borcem NOB je prav, da se obeleži tudi padle v vojni za Slovenijo, pravi Tonin, ki opozarja, da "nehajmo slikati zgodovino črno-belo".

V Pozitivni Sloveniji po drugi strani opozarjajo, da je ravno Hojs s svojo odločitvijo sprožil ideološke razprave. Kot je dejala Melita Župevc, jih je s tem prisilil, da izbirajo med "junaki in junaki", med "zgodovino in zgodovino". Poslanka dodaja, da pri sedanji vladi ne verjame več v naključja.

Poslanka Državljanske liste Saša Kos pa ne razume, da Hojs primerja desetdnevno vojno za Slovenijo z drugo svetovno vojno. Če ne bi bilo partizanske vojske, tudi Slovencev ne bi bilo, je dodala.

Jasmina Opec (SLS) pa se sicer strinja, da je treba obeležiti spomin na padle v vojni za Slovenijo, obžaluje pa, da se znova odpirajo ideološke razprave. Kot pravi, je odločitev ministra prišla ob napačnem času in "vzbuja občutke, ki razdvajajo".

Tudi Franc Jurša (DeSUS) bi si želel, da ne bi odpirali tem iz polpretekle zgodovine, saj to državi ni v korist. A po njegovih besedah se ni dalo zaobiti tega vprašanja. Poslanec še dodaja, da ne bi bilo toliko polemik, če se preimenovanje ne bi zgodilo ob sporni državni proslavi. Jurša sicer ne verjame, da ni "še kdo sodeloval pri tej odločitvi".


Preberite v današnji tiskani izdaji tednika Demokracija:


Mojca Peperko, žena padlega pripadnika Teritorialne obrambe Republike Slovenije Edvarda Peperka, ki je v bitki pri Trzinu žrtvoval svojo življenje za slovensko samostojnost: S poimenovnajem sem se strinjala

STA; P.J.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji