Nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Dragica Wedam Lukić sta se v sredini junija udeležila 90. plenarne seje Beneške komisije. Udeležila sta se je kljub temu, da je vlada Janeza Janše v začetku pomladi razveljavila sklep svoje predhodnice glede njunega članstva v omenjeni komisiji Sveta Evrope. Z udeležbo Ribičiča in Wedam-Lukić na zasedanju Beneške komisije sta nekdanja ustavna sodnika jasno pokazala, da se požvižgata na slovenski pravni red.
Janševa vlada je konec februarja kot pravno neveljaven razveljavila sklep prejšnje vlade o imenovanju Ribičiča za člana in Wedam Lukićeve za nadomestno članico Beneške komisije, in sicer zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v tem primeru.
Kot so namreč utemeljili na vladi, je vlada Boruta Pahorja omenjeni sklep sprejela januarja - v času, ko ni več imela polnih pooblastil in je bila pristojna opravljati zgolj tekoče posle, kar pa to imenovanje ni bilo. Tako Ribičič in Wedam Lukićeva kot tudi nekateri drugi pravniki in politiki so nemudoma opozorili, da po pravilih Beneške komisije o razrešitvi njenih članov brez njihovega soglasja odloča sama komisija. Ta je nato na zasedanju v sredini marca tako Ribičiču kot Wedam Lukićevi s konsenzom potrdila mandat.Iz vlade so takrat sporočili, da Slovenija v skladu s svojo nacionalno zakonodajo v Beneški komisiji trenutno nima pravno formalno imenovanih članov niti ni dolžna kriti stroškov njunega delovanja. Kot so še zapisali, bodo spoštovali vsako presojo slovenskih sodišč na to temo, če se bosta Ribičič in Wedam Lukićeva odločila sprožiti ustrezen postopek.
Wedam Lukićeva in Ribičič pa sta v odzivu sporočila, da zagotovo ne bosta sprožila postopka pred sodnimi organi, ampak bi morala biti vlada tista, ki bi morala sprožiti postopek za ugotovitev ničnosti sklepa o njunem imenovanju.
Ne glede na vse sta se Ribičič in Wedam Lukićeva od 13. do 15. junija udeležila plenarne seje komisije v Benetkah in z njeno vsebino sedaj tudi seznanila ministra za zunanje zadeve in za pravosodje, je v nedeljo sporočil Ribičič.
Z udeležbo Ribičiča in Wedam-Lukić na zasedanju Beneške komisije sta nekdanja ustavna sodnika jasno pokazala, da se požvižgata na slovenski pravni red. Zakon namreč izrecno pravi, da o ničnosti odloči organ, ki je odločitev sprejel. V konkretnem primeru pa je vlada Republike Slovenije ugotovila ničnost njunega imenovanja pod prejšnjo vlado Republike Slovenije, saj je slednja opravljala le tekoče posle. Seveda pa jo imenovna ne upoštevata, saj ju je imenovala "leva" Pahorjeva vlada, razrešila pa"desna" Janševa vlada.
No, kljub temu bi odločitev vlade morala spoštovati, saj je to legitimna in legalna vlada Republike Slovenije in ideološke dimenzije ne bi smele igrati pri tem prav nobene vloge. Ob tem nas ne sme presenečati, da v Sloveniji pravni red ne deluje, če slovenskega pravnega reda ne upoštevata niti nekdanja ustvna sodnika in profesorja na ljubljanski pravni fakulteti.
Na seji Beneške komisije so sicer med drugim obravnavali poročila o uresničevanju na prejšnjih sejah sprejetih mnenj komisije glede Azerbajdžana, Bolgarije, BiH, Republike srbske in Rusije.
Govorili so tudi o spremembah ustave v Belgiji, s katerimi so v tej državi poenostavili ustavnorevizijski postopek, ki je doslej obsegal tudi obvezen razpust parlamenta. Komisija je ugotovila, da te niso sporne, je pa bilo njihovo sprejemanje premalo transparentno.
Precej bolj kritična je bila do zakonske ureditve boja z ekstremizmom in ureditve varnostnih služb v Rusiji. Kot je opozorila, sta mogoči arbitrarna razlaga in uporaba zakonov, kar lahko vodi do samovoljnega ravnanja državnih organov in ogroža pravno varnost posameznikov in nevladnih organizacij.
Cela vrsta kritičnih mnenj se je nanašala tudi na Madžarsko, in sicer v zvezi z volilnim sistemom, ureditvijo državnega tožilstva in položajem ustavnega sodišča in njegovega predsednika. Je pa komisija ugotovila opazen napredek pri obravnavi pravic narodnosti v tej državi.
Komisija je tudi oblikovala vrsto predlogov za omilitev pretirane razdrobljenosti pravosodnih organov v BiH, ki je posledica daytonskega sporazuma, ter se zavzela za zoževanje možnosti omejitev dostopa do informacij v Črni Gori.
Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine. Sestavljajo jo neodvisni strokovnjaki iz 58 držav članic.
STA, G. B., M. B.
V novi številki Tednika Demokracija ne prezrite
SDS tudi v prihodnje glas normalnosti
Bratuškova z davčno gorjačo nad ljudi
V primeru Pučnikove zmage bi bilo drugače
Bomo balkanska ali evropska Slovenija?
Težave zaradi nedelovanja pravne države