Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Ribičič in Wedam Lukićeva vendarle na seji Beneške komisijeNekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Dragica Wedam Lukić sta se v sredini junija udeležila 90. plenarne seje Beneške komisije. Udeležila sta se je kljub temu, da je vlada Janeza Janše v začetku pomladi razveljavila sklep svoje predhodnice glede njunega članstva v omenjeni komisiji Sveta Evrope. Z udeležbo Ribičiča in Wedam-Lukić na zasedanju Beneške komisije sta nekdanja ustavna sodnika jasno pokazala, da se požvižgata na slovenski pravni red.

 

 

 

Janševa vlada je konec februarja kot pravno neveljaven razveljavila sklep prejšnje vlade o imenovanju Ribičiča za člana in Wedam Lukićeve za nadomestno članico Beneške komisije, in sicer zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v tem primeru.

Kot so namreč utemeljili na vladi, je vlada Boruta Pahorja omenjeni sklep sprejela januarja - v času, ko ni več imela polnih pooblastil in je bila pristojna opravljati zgolj tekoče posle, kar pa to imenovanje ni bilo. Tako Ribičič in Wedam Lukićeva kot tudi nekateri drugi pravniki in politiki so nemudoma opozorili, da po pravilih Beneške komisije o razrešitvi njenih članov brez njihovega soglasja odloča sama komisija. Ta je nato na zasedanju v sredini marca tako Ribičiču kot Wedam Lukićevi s konsenzom potrdila mandat.

Iz vlade so takrat sporočili, da Slovenija v skladu s svojo nacionalno zakonodajo v Beneški komisiji trenutno nima pravno formalno imenovanih članov niti ni dolžna kriti stroškov njunega delovanja. Kot so še zapisali, bodo spoštovali vsako presojo slovenskih sodišč na to temo, če se bosta Ribičič in Wedam Lukićeva odločila sprožiti ustrezen postopek.

Wedam Lukićeva in Ribičič pa sta v odzivu sporočila, da zagotovo ne bosta sprožila postopka pred sodnimi organi, ampak bi morala biti vlada tista, ki bi morala sprožiti postopek za ugotovitev ničnosti sklepa o njunem imenovanju.

Ne glede na vse sta se Ribičič in Wedam Lukićeva od 13. do 15. junija udeležila plenarne seje komisije v Benetkah in z njeno vsebino sedaj tudi seznanila ministra za zunanje zadeve in za pravosodje, je v nedeljo sporočil Ribičič.

Z udeležbo Ribičiča in Wedam-Lukić na zasedanju Beneške komisije sta nekdanja ustavna sodnika jasno pokazala, da se požvižgata na slovenski pravni red.  Zakon namreč izrecno pravi, da o ničnosti odloči organ, ki je odločitev sprejel. V konkretnem primeru pa je vlada Republike Slovenije ugotovila ničnost njunega imenovanja pod prejšnjo vlado Republike Slovenije, saj je slednja opravljala le tekoče posle. Seveda pa jo imenovna ne upoštevata, saj ju je imenovala "leva" Pahorjeva vlada, razrešila pa"desna" Janševa vlada.

No, kljub temu bi odločitev vlade morala spoštovati, saj je to legitimna in legalna vlada Republike Slovenije in ideološke dimenzije ne bi smele igrati pri tem prav nobene vloge. Ob tem nas ne sme presenečati, da v Sloveniji pravni red ne deluje, če slovenskega pravnega reda ne upoštevata niti nekdanja ustvna sodnika in profesorja na ljubljanski pravni fakulteti.

Na seji Beneške komisije so sicer med drugim obravnavali poročila o uresničevanju na prejšnjih sejah sprejetih mnenj komisije glede Azerbajdžana, Bolgarije, BiH, Republike srbske in Rusije.

Govorili so tudi o spremembah ustave v Belgiji, s katerimi so v tej državi poenostavili ustavnorevizijski postopek, ki je doslej obsegal tudi obvezen razpust parlamenta. Komisija je ugotovila, da te niso sporne, je pa bilo njihovo sprejemanje premalo transparentno.

Precej bolj kritična je bila do zakonske ureditve boja z ekstremizmom in ureditve varnostnih služb v Rusiji. Kot je opozorila, sta mogoči arbitrarna razlaga in uporaba zakonov, kar lahko vodi do samovoljnega ravnanja državnih organov in ogroža pravno varnost posameznikov in nevladnih organizacij.

Cela vrsta kritičnih mnenj se je nanašala tudi na Madžarsko, in sicer v zvezi z volilnim sistemom, ureditvijo državnega tožilstva in položajem ustavnega sodišča in njegovega predsednika. Je pa komisija ugotovila opazen napredek pri obravnavi pravic narodnosti v tej državi.

Komisija je tudi oblikovala vrsto predlogov za omilitev pretirane razdrobljenosti pravosodnih organov v BiH, ki je posledica daytonskega sporazuma, ter se zavzela za zoževanje možnosti omejitev dostopa do informacij v Črni Gori.

Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine. Sestavljajo jo neodvisni strokovnjaki iz 58 držav članic.

STA, G. B., M. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji