Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Boljševiška levica državo spravila na kolena, sedaj pa vsiljuje kulturni bojPoslanke in poslanci bodo na današnjem nadaljevanju redne junijske seje opravili splošno razpravo o noveli zakona o verski svobodi. Lotili se bodo tudi resolucije o nacionalnem programu varstva potrošnikov ter novele zakona o cestah.

Z novelo zakona o verski svobodi poslanci SD in Pozitivne Slovenije med drugim predlagajo odpravo državnega sofinanciranja prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Kot so pojasnili v poslanskih skupinah obeh opozicijskih strank, je podpora noveli med njihovimi poslanci enotna.

Novelo prav tako podpira večina poslancev vladnega DeSUS, eden med njimi pa se bo o podpori odločil na podlagi predstavitve in razprave. Bodo pa v DeSUS obenem zahtevali od vlade, da pripravi nov predlog novele zakona, ki bo celovito reševal to vprašanje, in se nato odločili za podporo enemu ali drugemu predlogu.

V poslanski skupini Državljanske liste stališča do predloga novele še niso zavzeli, počakali bodo namreč na današnjo razpravo. So pa svoje nasprotovanje predlogu že napovedali v vladnih SDS, SLS in NSi. Predloga prav tako ne podpira vlada, ki pripravlja svojo novelo zakona.

Resolucija o nacionalnem programu varstva potrošnikov je temeljni strateški dokument na področju varstva potrošnikov. Osnovni cilj resolucije je krepitev varstva in usposobljenosti potrošnikov, ta osnovni cilj pa se nanaša na področja finančnih storitev, javnih infrastrukturnih storitev, stanovanjsko in okoljevarstveno področje ter področje varnosti in kakovosti živilskih ter neživilskih proizvodov in storitev na trgu.

Poslanci bodo imeli na dnevnem redu tudi novelo zakona o cestah, ki se nanaša na prenos evropskih direktiv o inteligentnih prometnih sistemih v slovenski pravni red. DZ bo danes odločil tudi o znižanju proračunskih sredstev, ki so namenjena sofinanciranju političnih strank. Po predlogu se sredstva strankam znižujejo za dobrih 24.000 evrov na mesec.

V preteklem mandatu je tranzicijska levica rekordno zadolžila državo, jo spravila na kolena in na rob bankrota, v tem mandatu pa niso predstavili niti enega samega zakona, ki bi državo zaščitil pred zdrsom v krizo. Pač pa vlagajo zakonske novele, ki netijo ideološki in kulturni boj. Z novelo želita SD in PS (prvopodpisana je Majda Potrata) odpravo državnega sofinanciranja prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Presenetljivo je ravnanje Državljanske liste, ki ni zavzela jasnega stališča ali je za ali proti. Proti omenjeni noveli pa so se že včeraj izrekle največje verske skupnosti.

Seveda pa ne gre za prvi poskus spreminjanja obstoječega zakona o verski svobodi. Spomnimo, da je nekaj podobnega poskušal že Aleš Gulič, še v času, ko je bil poslanec LDS, nato pa kot direktor vladnega urada za verske skupnosti v času Pahorjeve vlade. Sedaj s podobnimi akcijami poskušata SD in PS, ki sta glede ideoloških vprašanj zelo usklajeni, še posebej po tistem, ko je vodenje SD prevzel Igor Lukšič. Postavlja se vprašanje, ali gre tu predvsem za mobilizacijo volivcev tranzicijske levice, saj je očitno, da ideološke teme odvračajo sredinske volivce, ali pa gre predvsem za odvračanje pozornosti od pomembnejših tem in cenen poskus diskreditacije vlade in njenih protikriznih ukrepov, češ pri verskih skupnostih nočejo varčevati. Odpiranje ideoloških tem pa nikakor ne pristoji neki moderni evropski socialdemokratski stranki. Prej boljševiški skrajni levici.

STA, G. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji