Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Vroče na kongresu SD; nekdanji šef Udbe članstvo pozval naj na predsedniških volitvah podpre TürkaDelegati SD so današnji strankin kongres v Kočevju, na katerem bodo sicer volili tudi novo vodstvo, začeli z obravnavo poročila o delu SD v obdobju od leta 2009 do 2012. V razpravi o poročilu, ki še traja, je bilo slišati tudi pozive k spremembam v vodstvu in bolj jasni usmeritvi socialne demokracije na levo. Stranka SD je v letu 2011 poslovala pozitivno in je tako zmanjšala izgubo iz preteklih let. Ob koncu leta 2011 je izguba stranke znašala 764.276 evrov.


Kot je ob prestavitvi poročila opozoril glavni tajnik stranke Uroš Jauševec, je zmaga na parlamentarnih volitvah leta 2008 stranko stala.Stroške so všteli v štiri leta, a ker je mandat krajši, je zaradi tega tudi izguba nekoliko večja. Sicer je po besedah Jauševca situacija stabilna in normalizirana.  V razpravi o poročilu so nekateri izpostavili dosežke predsednika SD Boruta Pahorja, še več pa je bilo slišati kritik o delovanju stranke v preteklem obdobju in sedanjem vodenju stranke. Slišati je bilo celo, da je stanje alarmantno, nekateri pa so izrazili razočaranje, da si je Pahor vzel premalo časa za območne organizacije. Poudarili so, da je čas za spremembe, da se mora stranka jasno opredeliti kot leva in celo očitali Pahorju, da se ne zna umakniti. V zadnjem času so Pahorju namreč številni očitali tudi paktiranje z desnico.

Nekateri razpravljavci so se dotaknili še kandidatur za predsednika republike na jesenskih volitvah, o kateri razmišlja tudi Pahor. Pri tem so nekateri namignili, da bi podprli sedanjega predsednika Danila Türka, ki ga je stranka podprla tudi na prejšnjih predsedniških volitvah. Tako je celo nekdanji direktor zvezne Službe državne varnosti (Udbe) Silvo Gorenc članstvo pozval k podpori Danilu Türku na predsedniških volitvah. Gorenc je danes vpliven član zveze borcev.

Gorenc je bil šef jugoslovanke Udbe v sedemdesetih letih, ko je le ta izvajala terorističe akcije v tujini in ugrabljala terVroče na kongresu SD; nekdanji šef Udbe članstvo pozval naj na predsedniških volitvah podpre Türka obračunavala s političnimi emigranti v tujini. Kot je leta 2002 v Mladini pisala Svetlana Vasović je bil Vladimir Dapčević, brat znanega partizanskega komandanta Peka ugrabljen sredi noči 8. avgusta 1975 v hotelu Dorobanti v Bukarešti, nato pa tajno prepeljan v Jugoslavijo, kjer je bil zaradi domnevno sovražne dejavnosti na za javnost zaprtem političnem procesu obsojen na smrt oziroma nato na dvajset let zapora. Odsedel jih je trinajst.

Vasovićevi je za Mladino Dapčević le nekaj dni po svoji izpustitvi na svobodo v svojem bruseljskem stanovanju potrdil zgodbo o ugrabitvi, ki ji je v Beogradu že prej povedal brat pokojnega Đoke Stojanovića. Zgodba, ki so je v Mladini odprli že leta 1989 vodi namreč tudi v Slovenijo. Sorodniki žrtev so tako pred leti preko odvetnika zahtevali pregon vseh, ki so bili v zločinsko akcijo vpleteni. Eden izmed njih pa je bil tudi nekdanji načelnik zvezne SDV in kasnejši direktor Papirnice Videm Silvo Gorenc. Njegovo sodelovanje v akciji ugrabitve Vladimirja Dapčevića je v knjigi Rdeči horizonti že konec leta 1989 opisal tudi načelnik romunske tajne službe DIE (Departamentul de Informatii Externe) general Ion Mihai Pacepa, ki je leta 1978 prebegnil v ZDA. Skratka, ljudje s tako krvavo preteklostjo kot je Gorenc podpirajo aktualnega predsednika republike. Groza!

No, naj se vrnemo h kongresu SD. Po končani razpravi o delu stranke v zadnjih letih bodo na kongresu začeli z volilnimi opravili in predstavitvijo kandidatov za posamezne funkcije in organe v stranki. Pahorja, ki ima močno konkurenco pri današnji kandidaturi za predsednika stranke, po ocenah nekaterih podpira okoli polovica delegatov. Poleg njega se za predsedniško mesto potegujejo še Patrick Vlačič, Igor Lukšič in Zlatko Jenko.

Nekateri delegati so podporo posameznemu kandidatu že napovedali, večina delegatov pa se bo o tem odločila po predstavitvah. Mladi forum, ki predstavlja okoli desetino delegatov, se je že izjasnil o svoji odločitvi - podprli bodo Vlačiča. Po neuradnih informacijah se lahko zgodi tudi, da Pahor od kandidature odstopi.

Delegati bodo danes izvolili tudi dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke. Za ta mesta kandidirajo Tanja Fajon, Mojca Kleva, Ljubica Jelušič, Alenka Kovšca, Breda Pečan, Bojan Kontič, Dejan Židan in Zoran Kramar. Za glavnega tajnika SD pa kandidirata Uroš Jauševec in Dušan Kumer. Kandidature za posamezne funkcije je sicer mogoče vlagati tudi na samem kongresu s podpisom ene tretjine prisotnih delegatov. To je že uspelo nekdanjemu poslancu SD Luku Juriju, ki bo kandidiral za podpredsednika stranke.

K SD se sicer po razpadu Stranke ekoloških gibanj priključujejo nekateri njeni člani. To so sklenili na kongresu stranke konec maja, je pojasnila Marinka Vovk iz Stranke ekoloških gibanj.

STA, L. K., C. R.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji