Sto dni druge Janševe vlade: Parlamentarne stranke jih ocenjujejo različno

Petek, 18 Maj 2012 12:44

3 Komentarjev

Vodja poslanske skupine največje vladne stranke SDS Jože Tanko pravi, da je vlada državo prevzela v času, ko so bili javnofinančni kazalci slabi, hkrati pa je podedovala na nerealnih predpostavkah zgrajen proračun, zato je bil prvi nujen korak sprejetje rebalansa proračuna in zakona za uravnoteženje javnih financ. Slednje je vladi po njegovih besedah uspelo, pri čemer ocenjuje, da bo, če se ne bo "iz politikantskih vzgibov povzročalo kakšnih proceduralnih zapletov", to daleč največji uspeh za državo, ki ga je bilo možno storiti v 100 dneh vladanja.

S sprejetjem omenjenih dveh zakonskih predlogov se je po navedbah Tanka pokazal tudi miselni premik udeleženih v socialnem dialogu, "saj se je utrdilo zavedanje, da tako ne gre več naprej". "To zavedanje bo ključnega pomena tudi pri sprejemanju socialnega sporazuma in nadaljnjih razvojnih korakov," dodaja Tanko.

V Državljanski listi po besedah vodje strankine poslanske skupine Riharda Branislja prvih 100 dni vlade vidijo kot zelo učinkovite, posebej, ker jim je uspelo sprejeti varčevalne ukrepe in rebalans proračuna. Pri tem se mu zdi pomembno, da je koalicija upoštevala njihova "prizadevanja, da rešitve za varčevanje iščejo v socialnem dialogu".

S položajem in delovanjem koalicije so v stranki zadovoljni. Posebej pomembno se Branislju zdi, da koalicija morebitnih sporov ne rešuje javno, ampak za "zaprtimi vrati v polemičnih razpravah". So pa v stranki kritični do kadrovske politike vlade v nekaterih primerih, pri čemer Braniselj izpostavlja imenovanje direktorja Arhiva RS in razrešitev generalne konzulke v Trstu. A ob tem dodaja, da v stranki spoštujejo to, da vsak minister odgovarja za svoje kadrovske rešitve.

Po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca je bilo dosedanje delo vlade zelo težavno, posebej v luči tega, ker se je, kot pravi, po predaji poslov izkazalo, da je v državni blagajni za skoraj milijardo evrov primanjkljaja. "Tu je bil opravljen velik napor," je dejal in izrazil veselje, da jim je skozi DZ uspelo spraviti varčevalne ukrepe in rebalans proračuna.

Položaj DeSUS v koaliciji Erjavec označuje kot enakopraven, koalicijo pa kot trdno. Slednje je po njegovem mnenju pomembno zlasti zato, ker bi v primeru, da bi koalicija padla, pol leta čakali na novo vlado, pri tem pa bi se razmere bistveno poslabšale, kar se zdaj dogaja tudi v Grčiji.

Predsednik SLS Radovan Žerjav ocenjuje, da je bila vlada v prvih 100 dneh maksimalno posvečena pripravi in sprejemu rebalansa državnega proračuna, kar je vladi, kot pravi, uspelo v praktično rekordnem času. Poudarja tudi, da so že takoj na začetku močno pospešili črpanje evropskih sredstev.

Med ostalimi dosežki Žerjav izpostavlja objavo skoraj 145 milijonov evrov vrednega javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje projektov za razvoj regij. Poudarja tudi, da je vlada že na začetku sprejela nekaj "prvih ukrepov", trenutno pa je tudi "v intenzivnih pripravah paketa ukrepov za spodbuditev gospodarstva".

V NSi prve mesece dela vlade vidijo kot zelo delavne in tudi uspešne. Pri tem tudi predsednica najmanjše vladne stranke Ljudmila Novak izpostavlja sprejetje rebalansa proračuna kot tudi zakona za uravnoteženje javnih financ. Pri tem pa se ji zdi pomembno, da so večino varčevalnih ukrepov uskladili z večino sindikatov.

Na področju zagona gospodarstva je vlada po besedah Novakove nekaj ukrepov že sprejela, a večina jih pri tem vlado po njeni oceni še čaka. Ker pri sprejemanju ukrepov vse ni odvisno od vlade, je pri nekaterih projektih (fiskalno pravilo, referendumska zakonodaja in odprava administrativnih ovir) prišlo do zamika, vendar "na vseh teh projektih delamo in si prizadevamo, da bodo realizirani", poudarja Novakova.

V največji opozicijski stranki Pozitivna Slovenija nasprotno ocenjujejo, da po prvih 100 dneh ni mogoče govoriti o uspešnosti in učinkovitosti vlade. Vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer tudi ocenjuje, da vlada s svojim načinom delovanja ne predstavlja ustrezne rešitve za težave, s katerimi se sooča Slovenija. "Nasprotno, s svojim ravnanjem te težave celo poglablja. Namesto socialne pravičnosti vlada ustvarja nove socialne razlike, doslej ni ustvarila nobenih novih delovnih mest, pa tudi o razvoju ni ne duha ne sluha," pravi.

Prepričan je tudi, da SDS kot največja vladna stranka ni uresničila svojih predvolilnih obljub, pri čemer med drugim izpostavlja obljube, da bo število ministrstev znižala na 10, da bo vodila ustrezen socialni dialog, da bo omejila delež javne porabe na 45 odstotkov BDP ter da bo odpravila kreditni krč. Očita ji tudi politično kadrovanje ter sprejetje zakona za uravnoteženje javnih financ, "ki posega v ustavno načelo pravne države".

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber vladi zameri, da predlaganih varčevalnih ukrepov ni bolj uskladila z zmožnostmi, pa tudi z več socialnimi partnerji. "Varčevalni ukrepi, ki so bili sprejeti, prehitro zmanjšujejo javno porabo, kar bo povzročilo manjšo gospodarsko rast, posledično pa bo po naši oceni izgubljenih okoli 5000 delovnih mest," pravi.

Vladi tudi očita, da menja kadre, ki so strokovno usposobljeni. Prav tako ga moti, da se je odločanje o tem, kako naj se upravlja s posameznimi državnimi podjetji, z Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS preneslo v kabinet predsednika vlade. Med pozitivnimi potezami vlade pa vidi predvsem njeno zavzemanje za zmanjšanje javne porabe.

Varčevanje in reorganizacija javne uprave

Za vlado premiera Janeza Janše, ki je nastopila mandat kot deseta slovenska vlada, bo v nedeljo sto dni delovanja. V tem času je uspela pod streho spraviti rebalans proračuna in varčevalne ukrepe, ki so bili povod za množično stavko javnega sektorja, za zdaj pa njihovo uveljavitev ustavlja sveže vložena pobuda za referendum.

Vlada, ki jo je po neuspešnem poskusu zmagovalca predčasnih parlamentarnih volitev Zorana Jankovića skupaj z DL, SLS, DeSUS in NSi, sestavil predsednik SDS Janez Janša, je funkcijo nastopila 10. februarja. Že takoj ob začetku mandata je napovedala najprej varčevanje za stabilizacijo javnih financ, nato pa tudi strukturne reforme. Premier Janša je takoj poudaril, da bo njegova vlada krizna in da je ta vrstni red zelo pomemben. Tako je bilo jasno, da bo ena prvih nalog njegove vlade priprava rebalansa letošnjega proračuna.

Tega je vlada, skupaj z zakonom za uravnoteženje javnih financ, ki je predvideval varčevalne ukrepe na številnih področjih, v DZ poslala aprila, z varčevalnimi in prilagoditvenimi ukrepi pa je letos želela privarčevati dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov evrov.

Stavka, dogovor, pobuda za referendum

Sprva neuspešni pogovori s sindikati javnega sektorja so 18. aprila pripeljali do ene večjih stavk v zgodovini samostojne države, v njej pa je sodelovalo približno 100.000 javnih uslužbencev. Po stavki so se pogajanja nadaljevala, vladi pa je v enomesečnih usklajevanjih in več kot 200 urah pogajanj nato vendarle tik pred zdajci s sindikati uspelo doseči dogovor in 10. maja skleniti stavkovni sporazum.

V pogajanjih je vlada, da bi se izognila referendumu o zakonu, pri predvidenih ukrepih nekoliko popustila, tako da sprejeti zakon zdaj prinaša slabih 222 milijonov evrov prihrankov v letošnjem državnem proračunu. Od tega bo na račun ukrepov na področju plač - te se bodo znižale za osem odstotkov - in drugih prejemkov javnih uslužbencev prihranek znašal 134 milijonov evrov.

Rebalans proračuna še vedno predvideva znižanje odhodkov v višini 880 milijonov evrov, razliko pa naj bi po pojasnilih ministrstva za finance pokrili z znižanji, ki niso neposredno vezana na določila zakonov (izdatki za blago in storitve, subvencije, investicije, ...). Z rebalansom je sicer predvideno krčenje pri skoraj vseh uporabnikih in na praktično vseh področjih, od socialnih transferjev prek investicij do sredstev za izobraževanje, znanost in kulturo, rebalans pa je najbolj zarezal v sredstva za razvoj in izobraževanje.

Kljub dogovoru z večino sindikatov pa je pustila vlada odprto fronto z obema policijskima sindikatoma, ki stavko nadaljujeta, uveljavitev zakona za uravnoteženje javnih financ pa sta zaenkrat zaustavila z vložitvijo pobude za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu. Vložili so tudi tožbo zaradi neizplačila letošnjega regresa. Poglobil se je tudi spor med policisti in notranjim ministrom Vinkom Gorenakom, ki je zahteval prekinitev pogodb s policijskimi sindikati.

Zaradi varčevanja države so brez denarja ostali tudi organizatorji zimske univerzijade v Mariboru 2013, ki so jo morali odpovedati, vlada pa je sprejela tudi prepoved sklepanja avtorskih pogodb v javnem sektorju, ki je sedaj tudi zapisana v zakonu za uravnoteženje javnih financ, pričakovati pa je tudi ustavno presojo zakona.

Odmeval je že zakon o vladi

To je doživel tudi prvi zakon, ki ga je v parlamentarno proceduro aktualna vladna koalicija. Z zakonom o vladi je namreč tudi v luči racionalizacije v javnem sektorju, h kateri se je obvezala v koalicijski pogodbi, znižala število ministrstev s 15 na 11, število ministrov brez resorja pa s tri na enega. Pri tem je v javnosti in stroki odmevala odločitev, da se pristojnost nad državnim tožilstvom prenese s pravosodnega na notranje ministrstvo, saj obstaja bojazen, da bi si policija lahko podredila tožilstvo.

K premisleku o tem je pozvala koalicijska Državljanska lista (čeprav je bila sama pobudnica uzakonjene ureditve), kar je bilo prvo razhajanje med koalicijskimi partnerji. Koalicija je sicer bolj ali manj delovala usklajeno in je uspela znotraj lastnih vrst do sedaj uskladiti interese strank SDS, Državljanska lista, SLS, DeSUS in NSi. Ni pa jim uspelo prepričati opozicijskih Pozitivne Slovenije in SD, ki sta tudi vložili ustavno presojo zakona o vladi.

Veliko ogorčenja je doletelo tudi ukinitev ministrstva za kulturo oziroma njegova vključitev v "superministrstvo" za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, proti čemer so protestirali številni kulturniki in druga javnost. Poleg reorganizacije vlade se je ta odločila tudi za ukinitev številnih uradov in služb, temu pa so sledile tudi nekatere kadrovske odločitve.

Vlada je namreč od začetka mandata opravila več kot sto kadrovskih menjav, kar je za tretjino več kot v enakem obdobju prejšnje vlade po vodstvom Boruta Pahorja. Prve zamenjave je vlada opravila že na svoji ustanovni seji, ko je denimo razrešila direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča, direktorja Sove Sebastjana Selana in direktorja Ukoma Darijana Koširja. Nato so sledile še nekatere menjave v državnih organih in na ministrstvih, med bolj odmevnimi pa je bila tudi menjava na čelu Arhiva RS, ki ga po novem vodi Jože Dežman, in Generalštaba slovenske vojske, ki ga je prevzel Dobran Božič.

Po paketu varčevalnih ukrepov bodo sledile strukturne reforme, po napovedih premiera Janeza Janše najprej reforma trga dela. O reformah se bo vlada poskušala uskladiti s socialnimi partnerji, s katerimi je sicer že uspela uskladiti in podpisati izhodišča za nov socialni sporazum 2012-2016. Dokončno naj bi ga podpisali do 20. junija.

Prvi ukrepi na gospodarskem področju

Na gospodarskem področju je vlada sicer za povečanje konkurenčnosti in za zagon gospodarske rasti znižala davek od dohodkov pravnih oseb, ki se bo do leta 2015 postopoma zniževal s sedanjih 20 na 15 odstotkov, ter zvišala olajšave za investicije podjetij in samostojnih podjetnikov. Spremenila je prevzemno zakonodajo, s katero je zvišala prevzemni prag na 33 odstotkov glasovalnih pravic v ciljni družbi.

Pri zagonu rasti vlada računa tudi na pomoč gospodarske diplomacije. Zaveda se namreč, da Slovenija potrebuje večji izvoz in tuje investicije. Prav s tem namenom redno spremlja delo in uspehe gospodarskih atašejev na tem področju.

Potem ko je 25 držav EU podpisalo pogodbo o fiskalnem paktu, s katero se omejuje prekomerno zadolževanje držav, se je razprave, na kakšen način uveljaviti fiskalno pravilo o uravnoteženih javnih financah, lotila tudi Slovenija. Vlada je sredi maja sprejela delovni osnutek predloga zakona o fiskalnem pravilu, ki še ni usklajen z vsemi poslanskimi skupinami, pred oblikovanjem dokončnega predloga pa mora DZ sprejeti še spremembo ustave.

Kljub zategovanju pasu je vlada izrazila pripravljenost dati poroštvo za projekt Teš 6, a pod določenimi pogoji. Nakazala je, da v tokratni finančni perspektivi EU ne bo sodelovala s projektom izgradnje drugega tira Koper - Divača, saj naj projekt ne bi bil dovolj daleč pripravljen in bo sredstva za to verjetno razporedila. Napovedala je, da s proračunskimi sredstvi ne bo reševala Primorja in sodelovala pri sicer nujni dokapitalizaciji NLB, razveljavila pa je tudi s strani prejšnje vlade obljubljeno državno pomoč Tosami.

Vlada pripravlja strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, iz katere bo razvidno, katere naložbe namerava obdržati. V tej luči je predvideno tudi preoblikovanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), ki ji je že konec marca omejila nekatere pristojnosti.

Janša najprej k nemški kanclerki

Predsednik vlade je za prvi dvostranski obisk v tujini izbral Nemčijo, motor evropskega gospodarstva in najpomembnejšo gospodarsko partnerico Slovenije. V ospredju njegovega majskega srečanja z nemško kanclerko Angelo Merkel so bili varčevalni ukrepi in razmere v območju evra.

Spričo sprejemanja varčevalnih ukrepov zunanja politika v prvih 100 dneh Janševe vlade sicer ni bila v središču pozornosti. Brez varčevanja pa ne bo šlo niti v diplomaciji, saj naj bi zaprli šest predstavništev v tujini.

Čeprav je večina sedanje vladajoče koalicije nasprotovala arbitražnemu sporazumu s Hrvaško, pa je premier Janša na srečanju s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem v Mariboru zatrdil, da bo vlada spoštovala že sklenjene dogovore. Isto je zatrdil Milanović, potem ko je njegova vlada pred tem povzročila nekaj razburjenja s sklepom o podpori Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb v postopkih proti LB in NLB, ki pa ga je kasneje umaknila.

Analitika izpostavljata varčevalni program

Predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani Igor Pribac ugotavlja, da je vlada na "valu prevlade restriktivnih politik v Evropi" dosegla pomemben varčevalni sporazum s sindikati in povečala kredibilnost Slovenije na finančnih trgih.

"Zdi se, da je uspešno zaigrala na občutke krivde ljudi, ki so pred letom dni lahkomiselno zavračali pokojninsko reformo, in na strah, da bomo pristali tam, kjer je danes Grčija. Vprašanje pa je, ali ji je uspelo ohraniti in krepiti pozitivno naravnanost ljudi, ki je nujna za vnovični zagon," pravi Pribac.

Po njegovem mnenju je bila najbrž prejšnja vlada v pogovorih s sindikati manj vztrajna od sedanje. Toda odločilno za uspeh slednje je bilo, da je v pogajanja šla po neuspehu pokojninske reforme in polletnem političnem mrtvilu. Pribac ocenjuje, da je v tem času prišlo do "kolektivnega spoznanja, da z nojevskim tlačenjem glave v pesek ni mogoče nadaljevati".

Prepričan je, da bi morala vlada, ki ji bo uspelo porezati javne odhodke, enako intenzivno delati tudi za zagon gospodarstva, sicer bo njeno delo v celoti gledano neuspešno. Med njenimi prvimi najpomembnejšimi prihodnjimi koraki bo po njegovem najpomembnejša verjetno napovedana reforma trga dela in morda pokojninska reforma. Še pred tem pa bo morala vlada zavarovati sporazum s sindikati pred referendumi.

V prvih sto dneh v koaliciji ni videti resnejših razpok. "Sloveniji bi se slabo pisalo, če bi bile razpoke vidne že po prvih 100 dneh. Grčija bi bila res za vogalom," komentira Pribac. Razliko s prejšnjo vlado Boruta Pahorja pa vidi v tem, da je Pahorjeva vlada gojila mehak pristop, Janševa trd. Kot ugotavlja, "se je prvi izkazal za neuspešnega, drugi za uspešnega. Vendar je veliko vprašanje, ali bi bila sedanja vlada uspešna brez poprejšnjega neuspeha, h kateremu je veliko prispeval velik del sedanje koalicije".

Po mnenju Pribca vlada resne opozicije v prvih sto dneh pravzaprav ni imela - tudi zato ne, ker obstaja širok konsenz, da je določena racionalizacija porabe potrebna. Pribac je mnenja, da se postopoma izoblikuje različnost pozicij Pozitivne Slovenije in SD ter da prva v prihodnosti obeta trše nasprotovanje dosedanji neoliberalni liniji vlade.

V tem času sta ga presenetili zlasti dve premierovi stališči: njegov napad na ljubljansko univerzo, ker se je lotila preučevanja dokumentacije v zadevi Simčič, in njegov grob napad na univerzitetne učitelje, izrečen na predvečer stavke, ko je dejal, da učitelji delajo od štiri do osem ur na teden. Čemu takšna očitna debela laž, se sprašuje Pribac.

Glede vladnega kadrovanja pa izpostavlja, da ga je treba meriti v luči trenda dvigovanja standardov, ki sta ga na to področje vnesla prejšnja vlada in komisija za preprečevanje korupcije. "Zdi se, da je ta vlada v istem času opravila več menjav kakor prejšnja. Najbolj sporna se mi zdi enostrankarska naveza Janša - Gorenak - Brezigar, tem bolj, ker je pred sodiščem tudi sam Janša. Tudi tu gre za padec etičnih standardov," pravi Pribac.

Za predavatelja na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Mateja Makaroviča je bila glavna značilnost delovanja vlade v prvih sto dneh visoka stopnja odločnosti pri vzpostavljanju večjega ravnotežja med javno porabo in prihodki, a vendarle v kombinaciji s pripravljenostjo na določene kompromise.

Makarovič ugotavlja, da je pogajalce prejšnje vlade vodil nekakšen občutek pretirane samozavesti v smislu, da je samoumevno, da bodo sindikati sprejeli njene predloge, včasih je bila prisotna tudi določena aroganca. Sedanja vlada pa je bila "v kombinaciji medijske in tihe diplomacije" tu preprosto pogajalsko spretnejša. Res pa je, dodaja Makarovič, da so se tudi sindikati do sedaj v večji meri zavedli resnosti gospodarske in finančne situacije in so bili zato tudi nekoliko bolj pripravljeni na sporazumevanje.

Makarovič domneva, da bodo prvi prihodnji koraki vlade povezani predvsem z oživljanjem gospodarstva ob nadaljnji javno-finančni restriktivnosti. Karkoli drugega bi bilo po njegovem mnenju nespametno. Ne spomni se nobene poteze, ki bi bila zanj presenečenje. Če je nad čem presenečen, je bil to dosežek sporazuma z večino sindikatov.

Ugotavlja, da je sedanja vlada od prejšnje bistveno bolj enotna navznoter in hkrati očitno tudi spretnejša v doseganju soglasja navzven, tj. v odnosu do socialnih partnerjev. Sicer sta se obe srečevali s sorodnimi problemi, pa tudi v deklariranih usmeritvah razlike niso pretirano velike.

Enotnost sedanje koalicije je po njegovih besedah verjetno njena bistvena prednost. Razlogi zanjo po njegovi oceni izhajajo po eni strani iz dejstva, da gre za stranke in ljudi, ki imajo za seboj že zgodovino relativno uspešnega sodelovanja, po drugi strani pa verjetno iz same resnosti situacije, saj si glede na sedanje stanje države ni mogoče več dovoliti notranjekoalicijskih političnih igric.

Kadrovanje vlade je bilo po Makarovičevih besedah primerljivo z dosedanjimi vladami, na splošno pa ima občutek, da je bila sedanja vlada pri tem kar presenetljivo samoomejujoča. Osebno je mnenja, da bi bilo bolje, da bi zamenjala še koga več, kot pa koga manj - seveda ob pogoju, da ima za posamezno mesto na razpolago sposobnejšega človeka.

Glede opozicije pa pravi, da je nekako razdeljena na tri dele. Največji del, ki ga predstavlja Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, "še ni prebolel frustracije ob zapravljeni mandatarski priložnosti, in se zato obnaša precej destruktivno, včasih že kar malo neresno".

Na drugi skrajnosti je predsednik SD Pahor, "ki je zavzel pohvalno državniško držo, kakršna je v polarizirani in razgreti atmosferi slovenske politike žal prej izjema kot pravilo". Tretji del opozicije, ki jo predstavljajo predvsem vodstveni kadri SD, "pa je nekako razpet med Pahorjem in Jankovićem, pri čemer se vzbuja vtis, da se vse bolj nagiba v smer Jankovićeve politike".

STA. B.S.