Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Po slabi uri protestov na kremno rezino v MaksimarketOd vlade zahtevamo pravične rešitve, sicer bo naslednji protest še bolj množičen, je na protestnem shodu pred poslopjem vlade dejal vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Protestniki - poleg javnih uslužbencev tudi zaposleni v zasebnem sektorju - so v Ljubljani preplavili Gregorčičevo in sosednje ulice.

"Ne damo socialne države. Ostati hočemo solidarnostna družba. Hočemo več sodelovanja in manj tekmovanja. Nočemo brutalnega kapitalizma, ki za seboj pušča trupla, brezposelne, revne in obubožane," je nepregledno množico nagovoril Štrukelj. "Dovolj nam je žalitev in poniževanja," je opozoril. Na besede premiera Janeza Janše, da predstavniki sindikatov živijo na Luni, je odgovoril, da je današnji dan dokaz za to, kdo se mora v resnici spustiti z Lune in da sindikati izražajo prepričanje zaposlenih v tej državi.

 

Štrukelj brani (socialni) mir

Kot je izpostavil Štrukelj, so javno šolstvo, javno zdravstvo in varna starost vrednote, za katere so se pripravljeni boriti. Vlado je zato pozval k pravičnemu dogovoru. Če jim ta ne bo zagotovljen, bo država sprožila konflikt, je dejal. "Branili bomo, kar našo družbo dela človeško," je dodal. Če vlada ne bo ohranila socialne države in javnih storitev, se bodo prihodnjič po njegovih besedah zbrali v še večjem številu. "Če ne bodo slišali in sprejeli naših predlogov, gremo na referendum!" je napovedal. Ob koncu uradnega dela shoda javnih uslužbencev ki so ga, tako Štrukelj, podprle vse sindikalne centrale v Sloveniji, so predstavniki sindikatov državi simbolično prižgali sveče.sindikati-stavka_javnega_sektorja02-strukelj_pred_dz-komunisticna_zastava_v_ozadju

Protest trajal samo slabo uro

Protesti so sicer minili predvsem v znamenju velikega hrupa in tuljenja »vuvuzel« (tistih trobelj, ki so postale popularne na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južnoafriški republiki pred dvema letoma). Na kraju protestov (najprej pred vladno palačo, nato pa še pred parlamentom) se tako govornikov praktično ni slišalo, tako da so protestniki reagirali na »ukaze« iz neposredne bližine sindikalnih vodij. Opaziti je bilo mogoče predvsem predstavnike policijskega sindikata in celo nekaj gasilcev, ki so v neposredno bližino osnovne šole, ki se nahaja ob poslopju vlade, odvrgli tudi nekaj petard (kar je zabeležila tudi naša kamera). Med samimi protestniki se je tu in tam našel tudi kakšen totalitarni simbol (rdeča zvezda) ter napis proti Janši. Pred parlamentarno zgradbo smo opazili tudi poslanca Pozitivne Slovenije Romana Jakiča, že pred tem pa tudi Borisa A. Novaka, Darka Štrajna in še nekatere. Zanimivo je, da se je protestni shod končal prej kot v eni uri, precej protestnikov se je namreč hitro porazgubilo po bližnjih gostinskih lokalih. Za primerjavo: ko so se pred leti v Ljubljani zbrali obubožani in sestradani delavci Mure, je shod trajal precej dlje.

Naj ob tem zaključimo z mislijo, ki nam jo je danes poslal Viktor Hajsinger iz Celja: »Že stoletja je najlepše, najbolj zanesljivo, najbolj varno, najbolj lagodno delati za državo. Nekateri se tega zavedajo, drugi pa bi rad še več! Prav bi bilo, če bi se tega zavedali tudi sindikalisti, še posebno tisti, ki še niso prestopili praga gospodarske družbe!«

STA, G. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji