Spomenka Hribar znova v akciji proti Janši

Nedelja, 25 December 2011 16:43

30 Komentarjev

Glede na politične razmere, v katerih ni jasno, kakšno vladajočo koalicijo bomo dobili, ni nič čudnega, da mediji in nekateri javnomnenjski voditelji še naprej stopnjujejo pritisk na SDS, zlasti na njenega predsednika Janeza Janšo. V akcijo pa se je vključila tudi publicistka in nekdanja poslanka Slovenske demokratične zveze Spomenka Hribar, ki je tik pred božičem v intervjuju za Mladino znova demonizirala Janšo. Pravzaprav to ni nič nenavadnega glede na to, da je izšel ponatis njene knjige »Svet kot zarota«, ki jo je Hribarjeva izdala v devetdesetih letih, ravno v času po razpadu Demosa. V omenjeni knjigi namreč prikazuje Janšo kot avtoritarnega politika.

No, Hribarjeva je Janši tudi pripisala glavno zaslugo za pokop Demosa, češ da je jeseni 1991 ravno Janša predlagal po njenem mnenju povsem zgrešen predlog, da bi naredili kadrovsko menjavo na vrhu vlade in skupščine. Po tedanjem predlogu bi Igor Bavčar postal predsednik vlade, Lojze Peterle predsednik skupščine, medtem ko bi France Bučar odšel na ustavno sodišče. Predlog je tedaj naletel na precejšnje nasprotovanje tako znotraj SDZ kot tudi krščanskih demokratov. No, nekaj podobnega kot Hribarjeva je v nedavnem pogovoru na MMC RTVS povedal tudi nekdanji politik Franc Zagožen, ki je krivdo za razpad Demosa ravno tako pripisal Janezu Janši. Zanimivo pa je, da se je Hribarjeva, ko je govorila o kronologiji razpada Demosa, omenila, da naj bi Janša zamenjave predlagal takoj po »brionskem plenumu« - verjetno gre za besedno nerodnost, kajti mišljena so bila pogajanja, ki so se končala s podpisom brionske deklaracije, slednja pa je med drugim prinesla trimesečni moratorij na izvajanje osamosvojitvenih dejanj. Medtem ko izraz »brionski plenum« v novejši zgodovini označuje predvsem povod za Titov obračun z Aleksandrom Rankovićem. Je pa ob tem zanimivo, da je Hribarjeva tokrat posredno vzela v bran krščanske demokrate, čeprav jih je tedaj napadala, češ da so nekakšna izpostava katoliške Cerkve za (politično) rekatolizacijo. Očitno pa je odpor do njenega nekdanjega strankarskega kolega Janeza Janše večji od odpora do krščanskih demokratov.

Sicer pa je Hribarjeva v intervjuju šla tako daleč, da je celo omenila izjave nekdanjega generala Mihaela Butare, objavljene sredi novembra letos v Nedeljskem dnevniku v rubriki, ki jo sicer pripravlja razvpiti novinar Aleksander Lucu. Slednji je skoraj celotno rubriko posvetil liku in delu Janeza Janše, pri tem pa je s pomočjo Butare skušal zanikati, da je bil oče Janeza Janše kot domobranski ujetnik deportiran v Kočevski Rog, kjer je za las ušel smrti in je nato ušel. O tem je sicer Janša pisal v knjigi »Okopi«, medtem pa Butara trdi, da so njegovega očeta spustili domov, ker je njegova družina dajala partizanom hrano. Kar naj bi pomenilo, da si je Janša zgodbo o očetu kot ujetniku, ki je bil določen za fizično likvidacijo, enostavno izmislil. Sicer pa si je Lucu v istem članku tri tedne pred volitvami precej zaničljivo privoščil celo pisatelja Draga Jančarja, ki je bil zaradi posedovanja knjige »V Rogu ležimo pobiti« zaprt. Jančarja je Lucu označil za »disidenta z napako«, saj naj bi s knjigo celo nalašč dražil miličnike in carinike, saj naj bi dobro vedel, da je knjiga prepovedana. Na ta način pa naj bi postal disident. No, nenavadno pa je, da Luci istočasno trdi, da s knjigo takrat sploh ni bilo več težav, saj so se lahko študenti Visoke šole za politične vede (predhodnica sedanje FDV), katere ustanovni dekan je bil Stane Dolanc, to knjigo lahko sposojali v knjižnici. No, s to navedbo je stari novinarski maček (znova) ugriznil v svoj rep.

Toda vrnimo se k Janši in njegovi družinski zgodbi. Mar ni nenavadno, da so prav pred volitvami privlekli na dan njegovo družinsko ozadje? Hribarjeva je na izrecno vprašanje novinarja Mladine o Janševem očetu dejala: »Nisem zasledila Janševega demantija generalovega pričevanja. Ali gre za nezavedno posvojitev ene takih zgodb pobeglih domobrancev ali pa Janša manipulira tudi svojega očeta v svojo politično korist, ne vem.« No, tu se Hribarjeva ni pustila ujeti v past, predvsem zato, ker bi, če bi nekritično potrdila navedbe nekdanjega generala JLA, lahko zapravila verodostojnost tudi pri tistem delu slovenske javnosti, ki se z njenimi stališči sicer strinja. Gre namreč za zelo občutljivo področje, saj je oče predsednika SDS Janeza Janše že umrl, kar pomeni, da se ne more več braniti in povedati resnice. Nič nenavadnega torej, da so za potrebe politične diskvalifikacije nekateri novinarji ustvarili še en (umeten) škandal. Je pa produciranje takšnih afer onkraj meja dobrega okusa. Morda še zanimiva podrobnost: Lucu očeta prvaka SDS imenuje Ivan Janša, medtem ko je v knjigi »Okopi« naveden kot Janez (kar sicer pomeni isto). Po drugi strani pa je prvak SDS Janez Janša v osebnih dokumentih naveden kot Ivan Janša. Obstaja možnost, da je Lucu nekoliko pomešal imena ali pa je morda celo pisal o »nepravem« Ivanu Janši iz Polhovega Gradca (od tam je bil sicer doma Janez Janša st., je pa ta priimek v tistih krajih precej razširjen). Vsekakor pa lahko rečemo, da je bil Lucujev članek o Janševem družinskem ozadju še en poskus političnega umora pred volitvami, da bi speljal čim več sredinskih volivcev proč od SDS.

D. N.