Kako Türk, ki je odlikoval nekdanjega šefa Udbe, opozarja na totalitarnost izvršne oblasti

Sobota, 18 Avgust 2012 14:56

17 Komentarjev

Predsednik republike Danilo Türk, ki je 8. marca 2009 Hudo jamo označil za drugorazredno temo (tukaj), se je pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov oglasil s sporočilom za javnost, kjer je med drugim poudaril, da je treba zagotoviti resno obravnavanje preteklosti in spoštljiv odnos do žrtev vojn in minulega nasilja, pri tem pa v stilu medvrstičnega pisanja še zapisal, da je "treba tudi paziti, da se v slovenski politiki ne udomačijo elementi avtoritarne ali totalitarne prakse"!?

Ne pozabimo, aktualni predsednik države Danilo Türk se na letošnje predsedniške volitve podaja s podporo ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki pa ne bo proslavljal 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ker da ta ne more prispevati k umirjanju političnih razmer.


In kaj je zapisal Türk v sporočilu za javnost?

Med drugim, da naj bo zgodovinopisje razbremenjeno ideoloških razlag in političnih kalkulacij. "Pieteta do žrtev vojn in totalitarnega nasilja mora biti prav to in nič drugega kot to - spomin na umrle in zavedanje o krhkosti človeškega življenja spričo groze smrti," je zapisal. Dodal je, da obstajajo številni boleči spomini, vsak pa da ima neodtujljivo pravico do svojih spominov.

Po mnenju predsednika je treba krivice, storjene v preteklosti, popraviti, kolikor je to mogoče. Po njegovih navedbah imajo namreč vsi mrtvi pravico do groba in spomina, vsi živi, ki so bili v preteklosti krivično prizadeti, pa imajo pravico do poprave krivic in ustrezne odškodnine.

Ob tem je izpostavil, da je zakon o popravi krivic, ki ga je DZ sprejel leta 1996, v največji meri že uresničen, uresničujejo pa se tudi vojni zakoni iz leta 2009. Vlada in DZ sta odgovorna za zagotovitev doslednega uresničevanja vseh teh zakonov, meni Türk.

"Z veliko občutljivostjo se moramo odzivati na vse primere sistematičnega kršenja človekovih pravic in na vse pojave nestrpnosti do drugačnih," je še poudaril Türk. Kot pravi, je obsojanje preteklih kršitev človekovih pravic utemeljeno, vendar ne sme služiti za prikrivanje današnjih kršitev človekovih pravic.

Poleg tega je treba spoštovati tudi pravosodje, je zapisal Türk, saj da izražanje nespoštovanja sodišč in slabitev sodne veje oblasti spadata med tradicionalne značilnosti totalitarne mentalitete. Poskuse izvršne oblasti, da bi obvladovala dejavnosti civilne družbe ali avtonomne institucije, kot so univerze in kulturne ustanove, je treba po njegovem prepričanju odločno zavračati.

"Potrebujemo spoštovanje načela vladavine prava, prebujeno civilno družbo, krepitev zavesti o pomenu avtonomnih ustanov in odgovorno, demokratično politično prakso. Vse to skupaj je imunski sistem družbe in z njegovo krepitvijo se bomo najbolje oddolžili spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov 20. stoletja," je še zapisal Türk.

23. avgust - evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Vlada je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov razglasila 23. avgust, s tem pa je sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009. Letošnja prireditev ob dnevu spomina bo potekala 27. avgusta v Mekinjah pri Kamniku.

Preberite tudi:

- Türk že prosi Stanovnikove borce za podporo na jesenskih volitvah! 

- Pokazali so svojo totalitarnost: ZZB NOB ne bo proslavljal dneva spomina žrtev totalitarnih režimov

- Le kaj imajo skupnega katoliški skavti s predstavnikom postkomunistične elite?

- Judežev poljub predsednika države katoliškim skavtom

- Znova »policaj-novinarstvo«: napad na Andrejo Valič in sluzav Türkov odgovor

STA; P.J.