Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Janša se je zahvalil Slovencem v tujini za pomoč pri osamosvojitvi

Vsi tisti, ki so se v sredo zbrali na prireditvi Dobrodošli doma, kot danes na vseslovenskem srečanju, dokazujejo, da Slovenija po teh letih samostojnosti ni zgolj neka državno-upravna kategorija, ampak je to tudi skupnost ljudi, rojakov doma in po svetu, je v nagovoru udeležencem srečanja v državnem zboru poudaril premier Janez Janša.

Ob tem se je Slovencem iz zamejstva in sveta v luči nedavnega dneva slovenske državnosti zahvalil za pomoč leta 1991, ki je bila po njegovih besedah izjemno pomembna, da je Slovenija svojo državnost obranila in okronala z mednarodnim priznanjem. S tem so se, tako Janša, izpolnile sanje mnogih generacij. "Tega ne bi dosegli, če slovenski narod doma in po svetu ne bi kot eno deloval za ta skupen cilj," je dodal predsednik vlade.

Janša se je dotaknil besed "očeta slovenske države" Jožeta Pučnika, ki je zapisal, da je merilo za določanje slovenstva stopnja zavezanosti slovenski kulturi, življenjskim vprašanjem ljudi te kulture in boju, prizadevanju za osnovne možnosti njenega utrjevanja in razvoja. Čeprav gre za misel, ki je bila zapisana pred dobrimi 25 leti, ta po Janševih besedah velja še danes.

Premier se je dotaknil tudi dosežkov slovenskega znanja v tujini. Rojakom je sporočil, da jih v domovini ne cenimo le zaradi prispevka k družbenemu napredku širom po svetu, ampak tudi zato, ker, ne glede na vse, nikoli niso izgubili vere v domovino.

Slovenci iz zamejstva in sveta so se na tokratnem, že dvanajstem vseslovenskem srečanju, razpravljali o medgeneracijskem dialogu, tako da je v DZ sočasno potekal tudi parlament mladih Slovencev v tujini. Dogajanje pa je zaokrožil kulturni program.



Zbrane je pozdravila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak

Zbrane sta uvodoma pozdravila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in predsednik DZ Gregor Virant, ki je spregovoril tudi o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti doma.Janša se je zahvalil Slovencem v tujini za pomoč pri osamosvojitvi

Nagovoril jih je predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič, ki se je dotaknil upada interesa za delovanje v slovenskih društvih. To je po njegovih besedah tudi posledica generacijskih razlik in pomanjkanja medgeneracijskega sodelovanja, zato želijo danes spregovoriti o tistih projektih, ki bi sodelovanje med mlajšo in starejšo generacijo vzpodbudili ter omogočili prenos znanja in izkušenj med generacijami.

Antonia Claudia Vončina, pesnica in pisateljica iz Gorice, je poudarila, da je treba trezno razmisliti in primerno odgovoriti na izzive, ki jih prinaša proces globalizacije. Po njenih besedah živimo v začaranem krogu, kjer enotnost, prijateljstvo, solidarnost niso vedno mogoči, ker se še ne znamo približati drug drugemu.

Svoja razmišljanja je predstavil tudi Simon Pribac iz Kanade. O tem, kako negovati in poglobiti medgeneracijsko sodelovanje, je za STA pojasnil, da ni problem v tem, koliko interesa je. Interes se da vzbuditi, zato je v nagovoru razmišljal o tem, kako to med mladimi doseči in jih pripraviti za sodelovanje s Slovenijo.

Za Jasmino Ritlop, koordinatorko slovenskih društev na Predarlskem, pa je prišel čas, ko je treba razčistiti z našo zgodovino. Sama bi našo zgodovino postavila v "prozorno škatlo". V škatlo zato, da bi jo bilo moč zakleniti, prozorno pa zato, da bi ostala vidna, da se nikoli več ne bi ponovila, je dejala za STA.

Tako se zaokrožuje niz prireditev, na katerih so se Slovenci iz zamejstva in sveta družili z rojaki iz domovine. Prireditev Dobrodošli doma jih v sredo, poleg drugih dogodkov, znova povezala na ljubljanskih ulicah, kjer so z nastopi prikazali svoj prispevek k ohranjanju slovenske kulture.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pa je 20 let delovanja, ki ga praznuje letos, v nedeljo obeležilo z 19. taborom na Veliki planini.

STA; P.J.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji