Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


socialni_demokrati-kongres_kocevje13-luksic-govorNovi predsednik SD je postal Igor Lukšič. Tako so na današnjem kongresu stranke odločili delegati, ki so v drugem krogu večinoma odrekli podporo Pahorju.

Kot je sporočila volilna komisija, je Pahor prejel 180 glasov, Lukšič pa 190 glasov. Skupaj je veljavno glasovalo 370 delegatov.

Po izidu prvega kroga glasovanja je Igor Lukšič v svojem sicer kratkem nagovoru dejal, da je kongres pokazal energijo za spremembo, manjka pa samo še nekaj glasov. Ob tem je bil oster do takšne politike SD, ki bi v čemerkoli podpirala sedanjo vlado. Pahor pa je posvaril pred politiko, ki bi se delila na vladno in provladno. Po njegovo je pomembno to, kar je dobro za Slovenijo in ne samo za stranko.

 

V prvem krogu volitev so bili izvoljeni podpredsednika in podpredsednici stranke. Novi podpredsednici sta Tanja Fajon in Mojca Kleva, podpredsednika pa Dejan Židan in Bojan Kontič. Za tajnika stranke je bil s pičlo večino izvoljen Uroš Jaušovec. Zanimivo je, da se je že precej pred uradno razglasitvijo rezultatov govorilo o tem, da se bosta v drugi krog volitev uvrstila Pahor in Lukšič, saj so informacije o tem v času štetja glasov že krožile med delegati. V prvem krogu je Lukšič dobil dobrih 36 odstotkov glasov, Pahor pa slabih 39 odstotkov.

Nekateri naši sogovorniki so namignili na to, da bi večino glasov, ki so v prvem krogu šli za Vlačiča, pobral Pahor. Večina pa je menila, da bo rezultat precej tesen. Po mnenju poznavalcev je bil jeziček na tehtnici razpoloženje v strankarskem podmladku Mladi forum. Slednji je imel namreč na kongresu skupaj okoli 40 delegatov z glasovalno pravico. Spomnimo: Mladi forum je bil doslej že večkrat kritičen do Pahorja, že v času, ko je bil predsednik podmladka kasnejši poslanec Luka Juri.

Pahor je bil prvič za predsednika SD – tedaj še Združene liste socialnih demokratov – izvoljen leta 1997, ko je nasledil Janeza Kocijančiča. V dosedanjem petnajstletnem obdobju je opravljal različne funkcije: tako je bil poslanec državnega zbora (to funkcijo opravlja tudi sedaj), evropski poslanec, predsednik državnega zbora in predsednik vlade. Tudi stranka je v tem času doživljala turbolentne čase. Ob tem je bil Pahor že večkrat deležen kritik znotraj stranke, vendar to na njegov položaj doslej ni vplivalo. Njegova kandidatura za predsednika države pa je precej vprašljiva, saj se precejšen del stranke nagiba k temu, da bi podprla Türka. Proti Pahorjevi kandidaturi za predsdnika države se je zelo glasno tik pred razglasitvijo rezultatov drugega kroga glasovanja opredelil delegat z Gorenjske Stanislav Brglez.

Z Lukšičevim prihodom na vrh stranke se torej končuje Pahorjevo obdobje. Tako se postavlja vprašanje, ali bo stranka dolgoročno sploh preživela ali pa bo šla po poti LDS in Zares. Dejstvo pa je, da je Lukšič kandidat Kučanovega kroga, kar bo nedvomno vplivalo na politiko stranke.

Gašper Blažič

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji