Novi predsednik SD je postal Igor Lukšič. Tako so na današnjem kongresu stranke odločili delegati, ki so v drugem krogu večinoma odrekli podporo Pahorju.
Kot je sporočila volilna komisija, je Pahor prejel 180 glasov, Lukšič pa 190 glasov. Skupaj je veljavno glasovalo 370 delegatov.
Po izidu prvega kroga glasovanja je Igor Lukšič v svojem sicer kratkem nagovoru dejal, da je kongres pokazal energijo za spremembo, manjka pa samo še nekaj glasov. Ob tem je bil oster do takšne politike SD, ki bi v čemerkoli podpirala sedanjo vlado. Pahor pa je posvaril pred politiko, ki bi se delila na vladno in provladno. Po njegovo je pomembno to, kar je dobro za Slovenijo in ne samo za stranko.
V prvem krogu volitev so bili izvoljeni podpredsednika in podpredsednici stranke. Novi podpredsednici sta Tanja Fajon in Mojca Kleva, podpredsednika pa Dejan Židan in Bojan Kontič. Za tajnika stranke je bil s pičlo večino izvoljen Uroš Jaušovec. Zanimivo je, da se je že precej pred uradno razglasitvijo rezultatov govorilo o tem, da se bosta v drugi krog volitev uvrstila Pahor in Lukšič, saj so informacije o tem v času štetja glasov že krožile med delegati. V prvem krogu je Lukšič dobil dobrih 36 odstotkov glasov, Pahor pa slabih 39 odstotkov.
Nekateri naši sogovorniki so namignili na to, da bi večino glasov, ki so v prvem krogu šli za Vlačiča, pobral Pahor. Večina pa je menila, da bo rezultat precej tesen. Po mnenju poznavalcev je bil jeziček na tehtnici razpoloženje v strankarskem podmladku Mladi forum. Slednji je imel namreč na kongresu skupaj okoli 40 delegatov z glasovalno pravico. Spomnimo: Mladi forum je bil doslej že večkrat kritičen do Pahorja, že v času, ko je bil predsednik podmladka kasnejši poslanec Luka Juri.
Pahor je bil prvič za predsednika SD – tedaj še Združene liste socialnih demokratov – izvoljen leta 1997, ko je nasledil Janeza Kocijančiča. V dosedanjem petnajstletnem obdobju je opravljal različne funkcije: tako je bil poslanec državnega zbora (to funkcijo opravlja tudi sedaj), evropski poslanec, predsednik državnega zbora in predsednik vlade. Tudi stranka je v tem času doživljala turbolentne čase. Ob tem je bil Pahor že večkrat deležen kritik znotraj stranke, vendar to na njegov položaj doslej ni vplivalo. Njegova kandidatura za predsednika države pa je precej vprašljiva, saj se precejšen del stranke nagiba k temu, da bi podprla Türka. Proti Pahorjevi kandidaturi za predsdnika države se je zelo glasno tik pred razglasitvijo rezultatov drugega kroga glasovanja opredelil delegat z Gorenjske Stanislav Brglez.
Z Lukšičevim prihodom na vrh stranke se torej končuje Pahorjevo obdobje. Tako se postavlja vprašanje, ali bo stranka dolgoročno sploh preživela ali pa bo šla po poti LDS in Zares. Dejstvo pa je, da je Lukšič kandidat Kučanovega kroga, kar bo nedvomno vplivalo na politiko stranke.
Gašper Blažič
V novi številki Tednika Demokracija ne prezrite
SDS tudi v prihodnje glas normalnosti
Bratuškova z davčno gorjačo nad ljudi
V primeru Pučnikove zmage bi bilo drugače
Bomo balkanska ali evropska Slovenija?
Težave zaradi nedelovanja pravne države