Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

DZ sprejel rebalans proračunaDržavni zbor je danes z 48 glasovi za in 27 proti sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Rebalans predvideva znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), presežek odhodkov nad prihodki naj bi znašal 1,1 milijarde evrov.

Z rebalansom se bodo letošnji proračunski izdatki znižali na dobrih devet milijard evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj, kot je predvideno v že konec leta 2010 sprejetem proračunu za to leto. Ta je zasnovan na občutno višjih napovedih za gospodarsko rast lani in letos, zato je njegovo izvajanje že vse od začetka leta zamrznjeno.

Za več kot pol milijarde evrov od sprva ocenjenih pa bodo nižji tudi prilivi v državno blagajno, in sicer bodo znašali 7,9 milijarde evrov.

Glede na lansko porabo se bodo odhodki znižali za slabih 400 milijonov evrov, ker pa se bodo izdatki za obresti občutno zvišali, znaša znižanje porabe dejansko približno 800 milijonov evrov. Tega varčevanja se je vlada najprej lotila z varčnostjo pri materialnih stroških, a ker to ne bi zadoščalo, je posegla v zakonodajo, na kateri temeljijo odhodki proračuna in javnih blagajn. Tako je nastal z rebalansom tesno povezan zakon za uravnoteženje javnih financ, ki spreminja več deset zakonov in ga je DZ danes sprejel.

Z rebalansom je predvideno krčenje pri skoraj vseh uporabnikih in na praktično vseh področjih, od socialnih transferjev prek investicij do sredstev za izobraževanje, znanost in kulturo.

Prav občutno, celo primerjalno največje krčenje sredstev za razvoj in izobraževanje je v javnosti povzročilo številne očitke in proteste, zato je koalicija z dopolnili za znanstveno-raziskovalno dejavnost in visoko šolstvo nazaj prerazporedila 20 milijonov evrov.

Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so sicer skupaj prerazporedili 29,2 milijona evrov, naknadno pa so skoraj 20 milijonov evrov znova namenili tudi ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Preostali del znižanja odhodkov so in bodo v teku leta morali vsak na svojem področju poiskati ministri, predvsem z zmanjšanjem izdatkov za določene projekte, programe, investicije in materialne stroške.

Zaradi dogovora s socialnimi partnerji glede varčevalnih ukrepov v okviru zakona za uravnoteženje javnih financ bo imel ta po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča za 130 milijonov evrov manj učinkov na znižanje primanjkljaja.

Razliko med prvotnim vladnim predlogom in kompromisnim se bo pokrilo z zmanjšanjem drugih postavk v proračunu in prerazporeditvami.

To bo urejeno delno z dopolnili na rebalans, delno pa s prerazporeditvami preko leta, ki jih bo omogočil zakon o izvrševanju proračuna, je dejal minister.

Za 50 milijonov prerazporeditev je predvidenih že z dopolnili, sprejetimi na matičnem odboru za finance in monetarno politiko, ostale prihranke pa je po ministrovih pojasnilih ob tako velikih spremembah zakonskih podlag za proračun trenutno še težko opredeliti.

Šušteršič je prepričan, da se bodo ministri letos vedli zelo varčno, v proračunu pa poleg tega še niso upoštevane nekatere reorganizacije, niti še niso ovrednoteni učinki nekaterih novih davkov, ki bodo začeli veljati že letos. To so krizni davek na nepremičnine ter višji davek na dražja osebna vozila in davek na vodna plovila.

V razpravi o rebalansu v četrtek in danes so koalicijski poslanci rebalans označili kot nujni ukrep in predpogoj za nadaljnjo gospodarsko rast, opozicijski poslanci pa so predlaganemu rebalansu nasprotovali, med drugim ker da je nerealen ter tudi neusklajen.

DZ tudi podprl novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2011 in 2012. Gre za zakon tehnične narave, katerega glavni namen zagotavljanje izvajanja proračuna oziroma sprememb, ki so bile predvidene z rebalansom proračuna.

STA, B.S.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji