Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Politika

Možina za Časnik.si: Slovenija je okužena z miselnostjo krvave eliteV organiziranem nekaznovanju zločinov in aktivnem onemogočanju, da bi največji slovenski zločinci odgovorni za povojne poboje prišli pred roko pravice, tiči odgovor na sedanji porušen pravni in moralni red, ki je za seboj potegnil še vse ostalo. Hilda Tovšak ima ob tem le epizodno težo. Ob vsem kar je storila je izbrana še za obredno žrtvovanje, da bi čim prej pozabili na zidarje, mermale, zemljariče, jankoviče in ostale, ki so se pod zaščito nomenklature prisesali na ožilje te naše nacije.

Zakaj je to pri nas mogoče? Izvorne razloge gre iskati nedaleč v preteklosti, ki ponuja nešteto primerov.

Leta 2001 so se v Slovenski Bistrici za mizo posedli štirje "otroci" družine Rasteiger. Z njimi sem opravil pogovor o dogodkih po drugi svetovni vojni, ki si jih trajno zaznamovali.

 

 

 

Sedaj vsi že v zrelih letih so obudili spomin na mirno in srečno otroštvo, ki je bilo na mah presekano z umorom njihovih staršev in ropom premoženja. »Šli smo spat in naslednje jutro nas enostavno nihče ni zbudil, odpravil za šolo, vprašal kaj bomo jedli...«, se spominja najstarejša. Ponoči so starša odpeljali Oznovci. Njihova oče in mati,ugledna in priljubljena meščana, so komunisti skupaj z več kot 400 drugimi potem skrivaj ubili januarja 1946 v rovu na obrobju mesta. Nihče od partijskih oblastnikov, ki so umore ukazali, niti tisti, ki so jih izvedli, ni nikoli stopil pred sodišče. Šef Bistriške OZNE Kac, ki se je ob razkritju grobišč skrival v Nemčiji, pozneje pa premožno bival v hotelu na portoroški obali mi je priznal da ga naša pravosodna oblast ni prehudo nadlegovala.»Vi me preveč sprašujete o stvareh, ki se jih ne spomnim...« mi je zatrdil. »Mar vas kriminalisti niso? »Ah, saj niso vedeli kaj vprašat...«, je bil nazoren.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Potrdili fiskalno pravilo in referendumske spremembe; Bratuškova v tem vidi zmago vsehDZ je danes po številnih zapletih potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. Pravilo se bo začelo uveljavljati z letom 2015, način in dinamika uravnoteževanja javnih financ pa bosta določena v izvedbenem zakonu. Poslanci so potrdili tudi ustavne spremembe referendumske ureditve. Premierka Alenka Bratušek je ocenila, da pomenita odločitvi zmago vseh.

Za vnos fiskalnega pravila v ustavo je glasovalo 78 poslancev, proti pa je bilo osem poslancev SD. Ustavne spremembe referendumske ureditve pa je potrdilo 86 poslancev, proti je bil le nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

V SD so podporo vnosu fiskalnega pravila v ustavo odrekli, ker se niso strinjali z začetkom uveljavitve fiskalnega pravila z letom 2015, in to iz pomislekov glede učinkov na socialno državo in ključne dele javnega sektorja. Premierka Bratuškova je danes večkrat zagotovila, da Slovenija ostaja solidarna in socialna država.

Svojo odločitev so morali pojasnjevati predvsem v največji parlamentarni in koalicijski stranki PS, kjer do zdaj uveljavitvi fiskalnega pravila z letom 2015 niso bili naklonjeni.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Zmaga razuma: Državni zbor izglasoval vnos fiskalnega pravila v ustavo Državni zbor Republike Sllovenije je po številnih zapletih vendarle z dvotretjinsko večino potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. Za ustavno spremembo je glasovalo 78 poslancev, proti jih je bilo osem. Fiskalno pravilo se bo začelo uveljavljati z letom 2015, podrobnosti načina uravnoteženja javnih financ pa bo opredelil izvedbeni zakon.

V skladu s spremenjenim 148. členom ustave, ki v najvišji pravni akt države vnaša fiskalno pravilo, morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.

Pod proračuni države so mišljeni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna, proračuni lokalnih skupnosti ter neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, ki se več kot 50-odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev.


Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja v teh primerih pa bo določal izvedbeni zakon, ki ga bo pripravila vlada in ga bo moral DZ prav tako izglasovati z dvotretjinsko večino.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
V DZ se obeta podpora vpisu fiskalnega pravila v ustavoDZ nadaljuje z razpravo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Cilj tako koalicijskih kot opozicijskih strank je uravnoteženje javnih financ, a podpora, kot kaže, vendarle ne bo enotna. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je namreč napovedal, da bodo njihovi poslanci glasovali proti zapisu fiskalnega pravila v ustavo.

Kot je v izjavi novinarjem v DZ pojasnil Han, po mnenju SD namreč uravnoteženje javnih financ do leta 2015 ni realno. Je pa napovedal, da bodo moči usmerili v izvedbeni zakon.

Premierka Alenka Bratušek je po njegovih pojasnilih sicer v preteklosti večkrat posvarila, da bi uveljavitev fiskalnega pravila z letom 2015 lahko pomenila 30 odstotkov nižje pokojnine, plače, socialne transferje. A dokler bo SD v vladi, temu ne bo tako, je zatrdil.

Danes je po njegovem mnenju pomembno, da bodo mednarodni javnosti dali signal, da znamo v Sloveniji nekatere stvari premisliti in stopiti skupaj. Današnja razprava "vodi v smer, ki kaže, da je morda Slovenija na pravi poti". Prav tako ga zanima, ali bo sprejetje ustavnih sprememb pripomoglo k dvigu bonitetnih ocen Slovenije. Uravnoteženje proračuna bi lahko bilo po Hanovi oceni realno do leta 2018.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Janša: Če bosta ustavni spremembi sprejeti, bo to tudi konec neke dolge odisejade Na parlamentarnem vrhu je bil dosežen zgodovinski dogovor, je včeraj poudaril prvak SDS Janez Janša. Če bo zdržal in bodo v petek poslanci izglasovali tako vnos fiskalnega pravila v ustavo kot spremembe referendumske ureditve, bo to konec "neke dolge odisejade" in bo imela aktualna vlada v rokah inštrumente za sprejem potrebnih ukrepov, je dodal.

Kot je na novinarski konferenci po srečanju dejal Janša, je bil dogovor omogočen predvsem zato, ker SDS, SLS in NSi niso spremenile svojih stališč do obeh ustavnih sprememb in so ostale načelne. To je omogočilo, da je po današnjem srečanju možno računati na zadostno podporo poslancev za obe ustavni spremembi.

"Zavora je bila potegnjena v zadnjem hipu in ta zavora preprečuje, da bi bila socialna država v Sloveniji ogrožena v temeljih," je poudaril Janša. Hkrati je izrazil upanje, da bo dogovor zdržal ter se uveljavil in bo Slovenija lahko lažje zadihala.

Kot je še dejal, pa lahko "samo obžalujemo, da do tega ni prišlo že pred enim letom, ko so bili narejeni prvi koraki, ki so takrat sicer veliko obetali". Nato pa so si po njegovih besedah nekatere stranke večkrat premislile in je prihajalo do zamud ter odlaganja končne rešitve, prav tako se je zato Slovenija morala najmanj dvakrat dražje zadolžiti.

Mnogi reformni koraki, ki so bili sprejeti lani, so bili blokirani z referendumskimi zahtevami, ki jih je na koncu odpravilo ustavno sodišče, je spomnil Janša. Če teh blokad ne bi bilo, pa bi bila Slovenija po njegovem prepričanju vsaj nekaj korakov bliže sanaciji bančnega sistema. Tudi zagata, ki jo ima aktualna vlada z drugačnimi prilivi v proračun od načrtovanih ob njegovem sprejemanju, bi bila bistveno manjša, če bi bil proračun uveljavljen takrat, ko je bil sprejet, je dodal.

Janša je pojasnil, da so danes dosegli tudi dogovor o tem, da nobena poslanska skupina ne bo prispevala podpisov k naknadnemu potrditvenemu referendumu po izglasovanih ustavnih spremembah.

Janša: Če bosta ustavni spremembi sprejeti, bo to tudi konec neke dolge odisejade Ob tem je še izrazil prepričanje, da bo rezultat vnosa fiskalnega pravila v ustavo ravno obraten od strahov, ki so jih nekateri napovedovali. Omejitev prekomernega zadolževanja namreč po njegovih besedah kvečjemu rešuje slovenske plače in pokojnine. Sicer bo, kot je dejal, res treba zdaj v nekaj letih narediti marsikaj, postrgati marsikatero rezervo in predvsem odpraviti nezaslužene privilegije, a če tega ne bodo storili, ne bo ogroženih le nekaj odstotkov plač in pokojnin v javnem sektorju, temveč njihovo redno izplačevanje.

O izvedbenem ustavnem zakonu pa je Janša dejal, da je bil ta pripravljen že v času njegove vlade in v veliki meri tudi usklajen, "dokler je obstajala volja za usklajevanje". Formula je tako po njegovi oceni znana in je ni treba veliko spreminjati, saj tudi rešuje zagate, na kateri so opozarjali "tisti, ki so bili doslej proti, pa so zdaj spremenili stališče".

Opozicijske SDS, SLS in NSi so namreč vseskozi vztrajale pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015. Vlada in del koalicije pa sta do zdaj menila, da je uveljavitev fiskalnega pravila realna z letom 2017, saj bi začetek izvajanja pred tem zahteval preveč drastične ukrepe za znižanje primanjkljaja.

A ker so se vrstila opozorila, da bi bila ponovna odložitev glasovanja ali zavrnitev fiskalnega pravila negativen signal mednarodni javnosti in vlagateljem glede verodostojnosti slovenske politike, je ta danes vendarle dosegla soglasje.

Poslanci bodo danes odločali tako o vpisu fiskalnega pravila v ustavo kot o ustavnih spremembah glede referenduma, glede na današnji dogovor vodij parlamentarnih strank pa naj bi podprli obe ustavni spremembi.

STA, B. S.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Boštjan M. Turk za Siol.net: Organizirana anarhijaV tem tednu se je država še za korak primaknila k stanju, ki se mu reče organizirana anarhija. Zaradi procesne "napake" je iz pripora odkorakala Hilda Tovšak.

To je se zgodilo, čeprav je uprava celjskih zaporov slovenske organe pravosodne oblasti obvestila, da bo razvpiti gradbeni baronesi potekel pripor. Vmes je tožilec Harij Furlan poskrbel še za vrsto dodanih presenečenj: ker se je "zmotil" v datumu obtožnice, bo ta prej ko slej v celoti neveljavna. Če pa bi vseeno obstala, je isti tožilec spet pripravil dodatni "varnostni mehanizem", ki bo Tovšakovi omogočal ad infinitum ostajati na kateri od eksotičnih destinacij (v Braziliji, na primer). Iz obtožnice je neznano kam izginilo 150 listov. To sicer ni nič novega: s policijske postaje Lenart je nekaj dni po umoru Ivana Krambergerja "izginil" temeljni dokaz: stol, na katerem je bil odtis vojaškega škornja. Strelec si ga je podstavil, da je lahko s komolcem, oprtim v stegno, lažje nameril na predsedniškega kandidata. V zadnjem času je izginil, na primer, trdi disk, ki ga je policija pod taktirko Katarine Kresal zaplenila Andreju Magajni, češ da je na njem "otroška pornografija". In čisto pred kratkim je izginil še posnetek, na katerem prav ista ministrica z luksuznim audijem divje krši cestnoprometne predpise, ko se vrača z nakupovanj po severni Italiji.

Tovšakova je očitno v priporu preveč govorila. Delovni sklep, ki se ponuja na tej stopnji, je: nekateri so ji "omogočili pobeg", da bi prikrili lastne sledi. Tovšakove najverjetneje ne bomo nikoli našli: če bomo že naleteli nanjo, pa ne bo več med živimi. Organizirana anarhija ima namreč dolge roke.

Da seže v tranzicijsko politiko, ni dvoma: v razmerju ena proti petdeset so mediji te dni prikazovali zgodbo pobegle Tovšakove in ključnih "reformnih" ukrepov, ki jih je medtem sprejela vlada Alenke Bratušek. V senci zgodb mislinjske Pehte je namreč potekala drama zvišanja davka na dodano vrednost, ki ga je parlament izglasoval in začne veljati 1. julija. V tej senci je minilo tudi povišanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Ob tem – in drugih posegih v državljansko varnost prebivalcev republike – se ni nihče zganil. Protestniki mirujejo, sindikati nazdravljajo.

Organizirana anarhija ima namreč svoja pravila: mediji pospešeno ustvarjajo vtis, da je za zgodbo Hilde Tovšak odgovorna "politika", pri tem pa vse predstavnike mečejo v isti koš. Baronica je bila res del politike, in sicer tiste, ki je v starem režimu slišala na "partijo", v novem pa na tip ljudi, kakršen je Zoran Janković. Ta je zato tudi edini, ki se javno hvali s sodelovanjem z njo. V nepremičninske posle tranzicijska levica pač ni pripuščala konkurence: moral si biti njihov ali pa te ni bilo zraven. In Hilda je bila, začenši s partijsko knjižico iz starega režima.

A ne glede na to mediji pospešeno zapirajo prostor civilni politiki in pripravljajo nastop "alternative" na prihodnjih volitvah. Utemeljujejo jo na sentimentu protievropejstva, pod tem praporom pa zbirajo najbolj elementarna (najnižja) človeška čustva. Pri tem so malo originalni. Če je Beppe Grillo (komik in igralec) v Italiji nastopil z gibanje Il Movimento 5 Stelle (Gibanjepetih zvezdic), nacionalna TV – kot servis tranzicijske levice in burkaški medijski spaček, spominjajoč na neke davne čase – zdaj "navija" oddajo Velikih pet. Njena osrednja zvezda je nihče drugo kot – "komik" Sašo Hribar. Želijo pač kopirati italijanski zgled in upati na njegov uspeh. Sašo Hribar ali nekdo njegovega profila bo pred prihodnjimi volitvami ustanovil "novo" stranko, utemeljeno na "spontanosti" ljudskih protestov. Ta bo pomemben zaveznik tranzicijske levice in bo sestavljala vlado. Njene zahteve bodo izstop iz EU-ja, evroobmočja in Nata.

Takrat bo "organizirana anarhija" po dolomitski izjavi in socialističnih eksperimentih doživela svoj vrhunec. Hkrati bo Slovenija na najnižji točki svoje državne in človeške integritete. Potem bo šlo lahko le navzgor. To sploh ni slaba tolažba za čase, ki prihajajo.

Boštjan M. Turk/Siol.net

Vir: www.siol.net; P.J.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

mag. Martin Jančar za Iusinfo: Nekaj misli o tožilstvuV skorajda sedmih letih, kar pišem to kolumno, sem tožilce omenil, vsaj kolikor vem, le enkrat, pa še takrat v bolj humoristično zasnovanem tekstu. Za to obstajajo z moje strani dobri razlogi, predvsem to, da pretežnega dela njihove dejavnosti osebno nisem nikoli spremljal in v kar nimam vpogleda, za razliko od marsikoga, najraje ne komentiram.

Pa vendarle, če sem čisto pošten, gre za eno izmed dejavnosti v pravosodju, katere težavnost in kompleksnost je takšna, da jim, ob ekonomski gratifikaciji javnega sektorja, ni za zavidati. Verjetno je tudi to razlog, da imajo neprestane kadrovske probleme.

 

 

 

 

Na kratko povedano je srž tožilskega dela, da iz »surovih« podatkov, ki jih posreduje oz. ugotavlja policija oblikujejo forme, ki so dopustne in primerne za sodno obdelavo. Razen tega inicirajo sodne postopke, s tem, ko vlagajo obtožne akte in druge predloge, zaradi katerih sodišča sploh začnejo delovati (še ena od tistih stvari, katerih nerazumevanje mi ob poročanju v medijih dviguje pritisk).

Če bi njihovo vlogo poskušal ocenjevati po motivu, je za razliko od policije, ki jo zanima predvsem, kdo in kaj je nekaj storil, vloga tožilstva, da to tudi ustrezno in pravno pravilno predstavi in doseže obsodbo pred pristojnim sodiščem.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Šušteršičev izstop iz DL odmeva, Virant glede tega redkobesedenPotem ko je DL v minulih mesecih zapustilo že nekaj vidnih članov, je iz stranke izstopil tudi nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, je ta potrdil za STA. Ko je DL vstopila v koalicijo Alenke Bratušek, je Šušteršič odstopil kot podpredsednik stranke in se od nje tudi distanciral, zato je bil njegov odhod po mnenju nekaterih vprašanje časa.

Na vprašanje, ali razmišlja o sodelovanju s katero drugo stranko ali o ustanovitvi nove, je Šušteršič za STA odgovoril, da sploh ne razmišlja o politiki.

DL je sicer njegovo odstopno izjavo po elektronski pošti prejela danes, je potrdil vodja poslancev te stranke Rihard Braniselj. DL stališča do odhoda Šušteršiča še ni zavzela, Braniselj pa njegovo odločitev spoštuje in se mu zdi "do neke mere tudi pričakovana".

Predsednik DL Gregor Virant je za STA dejal le, da se danes s tem še ni ukvarjal. Spomnil pa je, da je izjavo glede Šušteršiča že dal Braniselj.

Iz stranke, tudi iz poslanske skupine, je neuradno slišati opozorila zaradi odhodov nekaterih vidnih članov. Prav zato naj bi se v prihodnjih dneh oziroma tednih vodstvo sestalo, poskušalo pomiriti strasti, se konsolidirati in začrtati nadaljnje delovanje.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Janša predstavil svojo novo knjigo z naslovom Za kulturo življenjaPredsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša je danes v Ljubljani predstavil svojo novo knjigo z naslovom Za kulturo življenja. Knjiga vsebuje njegove odzive na aktualno politično dogajanje v zadnjih 25 letih, pri čemer jih je bila velika večina že objavljena v različnih publikacijah, nekateri pa so novi.

Po Janševih besedah je knjiga nadaljevanje njegove prve samostojne knjige Na svoji strani, ki je izšla novembra 1988. Za knjigo se je, kot je povedal, odločil, ker se teksti, ki so nastali ob različnih priložnosti in bili objavljeni na različnih mestih, sčasoma izgubijo, "knjiga pa ostane".

 

 

 


Naslov knjige, ki je izšla pri založbi Nova Obzorja v nakladi 2500 izvodov, je hkrati naslov teksta, ki je nastal leta 2009 in se po Janševih besedah ukvarja "verjetno z najpomembnejšo travmo slovenskega naroda v novejši zgodovini - Hudo jamo".

Teksti v knjigi so razvrščeni od najnovejših do tistih najstarejših iz leta 1988, v njih pa Janša predstavi svoj pogled na vse pomembnejše dogodke v tem času. V knjigi je tudi veliko opisov, pa tudi razlag v smislu, zakaj se je nekaj spremenilo, zakaj je neka stvar drugačna. Pri tem je Janša na današnji predstavitvi kot primer navedel revijo Mladina. Pred 25 leti, ob aretaciji četverice JBTZ, je revija predstavljala utelešenje pravice do svobode govora in misli, kmalu zatem pa je začela napad na idejo slovenske osamosvojitve, je dejal.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji