Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Umar: Gospodarska aktivnost ostaja skromnaRazmere v domačem okolju ostajajo zaostrene, še naprej se poslabšuje predvsem stanje v finančnem sektorju. Na trgu dela se je v zadnjih mesecih število brezposelnih zmanjšalo, vendar ostali podatki ne kažejo na izboljšanje razmer, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v Sloveniji v prvem četrtletju glede na zadnje četrtletje lani nekoliko povečal, vendar ostajamo v skupini držav članic EU, kjer se je aktivnost med krizo najbolj znižala, je Umar zapisal v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

 

Razmere na trgu dela ostajajo slabe. Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju namreč še nekoliko znižalo, ponovno najbolj v gradbeništvu, medtem ko se je v javnih storitvah nadaljevala rast. "Nasprotno podatki ankete o delovni sili kažejo na izboljšanje, kar je po naši oceni posledica povečanja obsega neformalnih oblik dela," so zapisali na uradu.

Aprila se je število registriranih brezposelnih znova nekoliko znižalo, a ostaja visoko (109.084 oseb). V povprečju prvih štirih mesecev je bilo brezposelnih za 1,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, in sicer predvsem zaradi manjšega števila prijavljenih ter večjega števila odjavljenih iz evidence, kjer izstopajo predvsem kršitve obveznosti.

Gibanje plač v dejavnostih zasebnega sektorja so v prvem četrtletju kot običajno zaznamovala izredna izplačila, v dejavnostih javnih storitev pa so bile plače zaradi interventnih ukrepov nižje kot pred letom dni.

Razmere v finančnem sistemu so se tudi aprila poslabšale. Kreditna aktivnost se je ponovno znižala, nižji je bil predvsem obseg kreditov gospodinjstev in podjetij, močno pa se je upočasnilo kreditiranje države. Banke so v prvem četrtletju okrepile odplačevanje vseh vrst tujih obveznosti, povečale pa se je njihovo kratkoročno zadolževanje.

Marca se je obseg slabih terjatev bank povečal za največ doslej in dosegel skoraj šest milijard evrov oz. 11,8 odstotka celotne izpostavljenosti bank. Približno tretjina povečanja je posledica krepitve nedonosnih terjatev, kjer so izstopale terjatve do gradbeništva ter finančnih in zavarovalniških storitev.

"Ob dodatnih zaostritvah na mednarodnih trgih državnih obveznic visoka, okoli 5,5-odstotna, ostaja tudi cena, po kateri bi se lahko država zadolžila na mednarodnih trgih," so še zapisali na Umarju.

Urad še ugotavlja, da je gospodarska aktivnost v evrskem območju v letošnjem prvem četrtletju stagnirala. Čeprav je s tem nekoliko presegla pričakovanja iz pomladanske napovedi Evropske komisije, mednarodne organizacije za celo letošnje leto še vedno pričakujejo znižanje gospodarske aktivnosti.

Nadaljevale se bodo tudi slabe razmere na trgu dela; visoka stopnja brezposelnosti pa bo ob nadaljevanju fiskalne konsolidacije in razdolževanja bank dodatno zavirala domače povpraševanje.

STA, G. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji