Grčija v čedalje hujši krizi, o njenem položaju tudi ZZR

Sreda, 15 Februar 2012 12:06

0 Komentarjev

Ker Grčija ni izpolnila vseh pogojev, finančni ministri evrskega območja še ne bodo odločali o odobritvi pomoči obubožani državi, ki si po besedah iz Aten nadčloveško prizadeva za izhod iz krize.

Najprej je bilo za danes predvideno zasedanje finančnih ministrov v Bruslju, kjer naj bi potrdili drugi program pomoči Grčiji, vendar ga je vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker v torek pozno zvečer odpovedal, saj država še ni izpolnila vseh pogojev za odobritev pomoči. Namesto srečanja bo potekala telekonferenca.

Prejšnji četrtek je evrska skupina Grčiji določila tri pogoje za potrditev drugega programa pomoči, ki predvideva 130 milijard javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolgov.

V nedeljo je Grčija izpolnila prvi pogoj, ko so grški poslanci potrdili nov sveženj še ostrejših varčevalnih in reformnih ukrepov, kar je povzročilo spopade med protestniki in policijo v Atenah in v še nekaterih grških mestih.

Med tednom se je zataknilo pri izpolnitvi preostalih dveh pogojev. Grška vlada namreč ni opredelila, kako bo prihranila še 325 milijonov, da bo dosegla dogovorjeni cilj glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja za letos, medtem ko grške vladajoče stranke niso ponudile trdnega političnega zagotovila, da bodo uresničevale dane zaveze.

Ključen datum za preprečitev bankrota obubožane Grčije je 20. marec, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov.

Grški minister za javni red Kristos Papucis je po odpovedi srečanja finančnih ministrov pred očitki stopil v bran vladnemu kabinetu in zatrdil, da je grška vlada vložila "nadčloveške napore" pri izpolnjevanju pogojev za odobritev pomoči.

"Grčija je naredila vse, kar je bilo potrebno, in ljudje ne zmorejo več," je po poročanju BBC-ja dejal Papucis po seji vlade in dodal, so dosegli rob socialnega in gospodarskega sistema. "Od zdaj naprej mora Evropa prevzeti odgovornost," je bil odločen grški minister.

G. V. / MMC RTVS

Vir: www.rtvslo.si

Objavljamo tudi današnjo izjavo za javnost Zbora za republiko o aktualnem položaju v Grčiji ter reševanju gospodarske krize v Grčiji.

Doživljamo zimo vsesplošnega nezadovoljstva. V grškem primeru Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad pogojujejo rešilno izplačilo 130 milijard evrov in odpis 70% dolgov s strogimi omejevalnimi in varčevalnimi ukrepi. Seveda se ni mogoče izogniti vtisu, da mednarodni finančniki in voditelji teh organizacij izvajajo solidarnostne reševalne operacije z velikim nezadovoljstvom. Vodita jih brezupni optimizem in izbiranje med slabimi možnostmi. Upajo, da bo grško gospodarstvo kmalu začelo naraščati, kar je vprašljivo.

Glede na stroge varčevalne ukrepe, zmanjševanje plač in socialnih izdatkov prihaja do upadanja povpraševanja, gospodarstvo se krči, zmanjšujejo se prihodki od davkov, zaradi česar je treba ponovno varčevati.

Še hujše od nezadovoljstva reševalcev je nezadovoljstvo reševancev. To dokazujejo vse pogostejši protesti, nemiri in silovite demonstracije, ki dajejo vtis vseljudskega odpora. Grški državljani nihajo med obupom in gnevom, kar spodbuja zaničevanje političnih in državnih poslov, osebnosti, mednarodnih organizacij in celih, sicer prijateljskih in za reševanje pripravljenih narodov.

Ob tem po eni strani ni mogoče izključiti izkoriščanja zapletenega in negotovega grškega položaja za tekmovanje med reševalci. Po drugi strani nekateri politični igralci v Grčiji izkoriščajo pomanjkanje in socialne napetosti za politično podžiganje in napredovanje po bližnjicah populizma in avtoritarnosti, s katero je imela Grčija v zgodovini veliko izkušenj.

Dogajanje v Grčiji vpliva na politične razmere v EU, tudi v Sloveniji. Tu pa tam je slišati primerjave med Grčijo in Slovenijo. Zbor za republiko ugotavlja, da Slovenija pravočasno spoznava nevarnosti, ki so se pojavile v Grčiji in v nekaterih drugih evropskih državah. Od nove slovenske vlade pričakujemo, da s primernimi ukrepi zaustavi pavšalne ocene, širjenje nezadovoljstva in spodbudi novo politično in gospodarsko zaupanje na Slovenskem.

Za Zbor za republiko:

Dr. Lovro Šturm

Dr. Dimitrij Rupel