Italijansko odlikovanje za pisatelja Alojza Rebulo

Ponedeljek, 06 Avgust 2012 12:26

1 Komentarjev

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je tržaškega pisatelja Alojza Rebulo imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. To je drugo najvišje državno odlikovanje na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela. Visoko priznanje je še en dokaz o tem, da rojeva pozitivne sadove projekt Rebula, ki ga je izvedla Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta v sodelovanju z založbo Edizioni San Paolo iz Milana in s finančno podporo deželne uprave Furlanije - Julijske krajine.

Z njim je želela doseči, da bi italijanska javnost temeljiteje spoznala delo tržaškega pisatelja in po njem tudi slovensko narodno skupnost in sploh slovensko kulturo.

Poleg javnih predstavitev in odmevov v tisku so Rebuli 31. marca v kraju Riva del Garda podelili literarno nagrado Mario Rigoni Stern. Prejel jo je za roman Nokturno za Primorsko, ki ga je v italijanščino pod naslovom "Notturno sull'Isonzo" prevedla Martina Clerici. V imenu italijanskih oblasti pa mu je 3. aprila med srečanjem v tržaški vladni palači čestital tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini Alessandro Giacchetti. Takrat je med drugim izjavil, da je lahko pisatelj Rebula s svojim literarnim delom, a tudi s svojo zavzetostjo svetel zgled za današnjo mladino. Obvestilo o odlikovanju je pisatelj prejel ob 88. rojstnem dnevu v drugi polovici julija. Kdaj bo vročitev visokega italijanskega odlikovanja, še ni bilo določeno.

Alojz Rebula (1924) se je kot pripadnik slovenske manjšine, ki mu je narodna zavest vsajena v intimno bistvo, kljub dvojezičnosti odločil za ustvarjanje v slovenščini, tudi zaradi tega, ker je v majhnem narodu videl "najprimernejše vesolje" za izživetje "čiste človeške integritete, osvobojene slepil zgodovine". Začel je sicer s poezijo, a se je kmalu v celoti posvetil samo prozi. Že njegova kratka proza je napovedovala nekatere poteze pisateljevega nadaljnjega ustvarjanja. V njej se je uveljavljal Rebulov intelektualizem, ki si prizadeva preseči osebno pa tudi narodnostno tesnobo in negotovost in se posveča univerzalni bivanjski in duhovni tematiki s pečatom slovenstva, zlasti tržaškega. Rebula je član SAZU in Prešernov nagrajenec (1995). V Rebulin bogat ustvarjalni opus med drugim sodijo dela Devinski sholar, Klic v Sredozemlje, Senčni svet, V Sibilinem vetru, Zeleno izgnanstvo (triada), Divji golob, Jutri čez Jordan in Snegovi Edena, Kačja roža in Cesta s cipreso in zvezdo.

STA, A.M.P.