Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Tino Mamić: Najprej cenzura, sedaj opozorilo pred odpovedjo

Sreda, 13 Junij 2012 13:37
7 Komentarjev
Natisni

Tino Mamić: Najprej cenzura, sedaj opozorilo pred odpovedjoKoper, 12.6. 2012

Pred nekaj dnevi sem na dnevniku Primorske novice (PN) doživel cenzuro. Ker sem o tem spregovoril v javnosti, me je najprej vodstvo pred vsemi sodelavci nekajkrat oblatilo, danes pa sem dobil pisno opozorilo pred odpovedjo.

Direktor Leon Horvatič mi je danes zjutraj ob 7.30 poslal E-pismo, da se moram ob 9. uri zglasiti pri njemu. Mojo zahtevo, da me spremlja odvetnik, je zavrnil. Prošnjo, naj sestanek prestavi, ker sem imel danes ob 10. uri obletnico mature v Vipavi, je zavrnil. Zagrozil je, da bo mojo odsotnost smatral za "kršitev delovnih obveznosti".

 

Direktor Horvatič mi je na polurnem sestanku v njegovi pisarni povedal, da mi zaradi kratkega intervjuja, ki sem ga dal tedniku Demokracija, daje pisno opozorilo pred odpovedjo. V intervjuju sem namreč opisal pritiske, ki sem jih kot urednik in novinar več let doživljal v hiši tega primorskega dnevnika. Za intervju so me na tedniku zaprosili, ker sem malo pred tem doživel cenzuro. Citiral sem namreč svetovno znanega znanstvenika, ki je kritiziral Kučana. A citat je bil po mnenju odgovorne urednice "popolnoma nerazumljiv"; njenemu mnenju je direktor pritrdil.

O cenzuri sem obvestil Združenje novinarjev in publicistov, ki je zaradi cenzure protestiralo in opozorilo, da to ni prvi pritisk na novinarje v uredništvu koprskega dnevnika. Razen petih objav na spletu in ene objave v tedniku Demokracija dogodka ni nihče v Sloveniji opazil.

Svoboda govora in misli je temelj demokracije. Konec 80-let prejšnjega stoletja sem nosil priponko s prečrtano številko 133. To je bil člen verbalnega delikta v takratni komunistični Jugoslaviji. Danes za svobodo govora jamči ustava. A kot kaže, to za slovensko medijsko srenjo ne pomeni veliko.

Intervju je objavljen tudi tukaj, cenzuriran članek pa se nahaja tukaj.

Tino Mamić

Koper, 12. 6. 2012

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

V novi številki Tednika Demokracija ne prezrite

SDS tudi v prihodnje glas normalnosti

Bratuškova z davčno gorjačo nad ljudi

V primeru Pučnikove zmage bi bilo drugače

Bomo balkanska ali evropska Slovenija?

Težave zaradi nedelovanja pravne države

 


 

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Prejšnja Naslednja

Zadnji komentarji