Cerar: Sedanja referendumska ureditev "izrazito ustreza vsakokratni opoziciji"

Sreda, 06 Junij 2012 23:50

0 Komentarjev

Omejevanje referendumov je smiselno, vendar je treba omejitve natančno določiti, so na okrogli mizi, ki jo je na Pravni fakulteti pripravilo Društvo za ustavno pravo Slovenije, ocenjevali vidni pravniki. Igor Kavčič opozarja, da je treba zlasti natančno določiti, kaj so fiskalni zakoni. Ciril Ribičič pa bi drugače določil referendumski kvorum.

Na okrogli mizi, ki se je je udeležil tudi predsednik DZ Gregor Virant, so vidni slovenski pravniki spregovorili predvsem o spremembah referendumske ureditve in predlogu za ukinitev državnega sveta.

Profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Igor Kavčič je dejal, da spremembe referendumske ureditve podpira, saj so bili referendumi v zadnjih letih pogosto tarča zlorabe, pri čemer bi bilo treba po njegovi oceni popraviti predvsem "vstopne pogoje", kar pomeni, da je treba pozornost posvetiti predvsem vprašanju, kdo je lahko predlagatelj referenduma, in vprašanju, o katerem zakonu referendum ni možen.

Če bi politika sprejela predlog, da bi lahko referendum zahtevalo zgolj 40.000 volivcev, bi bil to po njegovih besedah velik uspeh tega mandata DZ. Glede predloga, da se na referendumu ne bi smelo glasovati o fiskalnih zakonih, pa ocenjuje, da je treba natančno določiti, kaj so fiskalni zakoni.

Sam se sicer enako kot Igor Kavčič pri tem bolj nagiba k temu, da bi kvorum določili nekoliko drugače, in sicer tako, da bi zakon na referendumu padel, če bi ga zavrnil določen odstotek (denimo 30 odstotkov) vseh volilnih upravičencev. Omenjena rešitev je blizu tudi Virantu.

Tudi profesor na Pravni fakulteti Franci Grad je prepričan, da moramo biti pri uvajanju kvorumov in določanju tega, kdo in kdaj lahko zahteva referendum, zelo pazljivi. "Omejitve so sicer potrebne, vendar je treba biti pri tem natančen in ne meglen," je dejal. Sicer pa vprašanje glede sprememb referendumske ureditve vidi predvsem kot politično vprašanje, saj da je stroka v tem primeru povedala že vse.

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek pa ocenjuje, da je to, da imamo lahko referendum o vsakem zakonu, pretirano, kot nujno pa bi bilo treba po njegovi oceni sprejeti predvsem fiskalno pravilo. Sam sicer tudi na podlagi dogajanja ob sprejemanju fiskalnega pravila dvomi, da bo predlog za spremembo referendumske ureditve v DZ dobil zadostno podporo.

Ribičič je na okrogli mizi spomnil še, da bi se veljalo resno posvetiti ustavnim spremembam, ki bi omogočile, da lahko ustavno sodišče samo odloča, katere zadeve bo obravnavalo, s čimer bi se lahko posvetilo bolj vsebinskim vprašanjem. Če bo ostala v veljavi zdajšnja ureditev, se namreč boji, da se profesorji prava več ne bodo odločali za to, da postanejo ustavni sodniki.

Glede ustavnih sprememb za ukinitev državnega sveta pa je večina današnjih razpravljavcev menila, da bi bilo smiselno ohraniti dvodomnost slovenskega parlamenta.

Predlog ustavnih sprememb referendumske ureditve sledi mnenjem strokovnjakov, ki so o tem že večkrat razpravljali, pa je za STA pojasnil pravnik Miro Cerar. Omejitvam glede referenduma kar zadeva kvoruma, vsebine in predlagateljstva ne nasprotuje, vendar ocenjuje, da vse to zahtev za referendum ne bo preprečilo oz. ustavilo možnih predlagateljev.

Smer predlogov za spremembe referendumske ureditve, o katerih so stranke z izjemo NSi dosegle načelno soglasje, je po Cerarjevih ocenah prava. Vendar če se poslanci ne bodo odločili za še bolj radikalne spremembe, bodo še vedno ključni dejavniki, ki bodo referendume normalizirali, politična kultura, odgovornost vlade in parlamenta, je v izjavi za STA ocenil Cerar, sicer član več strokovnih skupin, ki sodelujejo pri postopkih sprememb ustave.

Omejitve glede referenduma po njegovem mnenju namreč ne morejo preprečiti referenduma o kakšnih neprimernih vprašanjih. Čeprav je videti, "kot da gre za pomembne novosti", se moramo po njegovih besedah zavedati, da lahko vsaka parlamentarna stranka (kljub temu, da bo zahteva referenduma odvzeta tretjini poslancev) vedno zbere 40.000 podpisov za referendum. Prav tako lahko to storijo sindikati ali druge civilnodružbene skupine.

"Gre za korak naprej, a pri takih prepovedih ne moremo dokončno zagotoviti, da bi ustava sama po sebi preprečila referendume. Vedno je možna še ustavnopravna presoja," je dejal.

Po njegovih ocenah omejitve referendumov po vsebini v ustavi ni primerno postaviti zelo natančno. Vedno se namreč na omejitev posredno nanašajo le posamezne določbe v zakonu in ne nujno ves zakon. V takem primeru bi o referendumu presojalo ustavno sodišče.

Glede prepovedi odločanja o fiskalnih vprašanjih je navedel primer, ko bi država predpisala denimo obvezni prispevek za pomoč žrtvam potresa. "Ali je to takšna vsebina, ki bi jo bilo treba prepovedati," je vprašal Cerar. Spomnil je tudi, da ustavno sodišče lahko že sedaj prepreči referendum, ki bi posegal v človekove pravice.

Pravnik se osebno zavzema tudi za razmislek o tem, da bi lahko določeno sporno vprašanje iz zakona izločili in le o tem odločali na referendumu. Prav tako se zavzema za uveljavitev t.i. zavrnitvenega referenduma.

Med strokovnjaki so sicer po Cerarjevih besedah različna stališča glede zahtevanega števila podpisov za referendum in glede kvoruma, čeprav osebno o višini slednjega še nima dokončnega stališča. Pri tem opozarja, da je treba upoštevati dosedanje referendume in ugotoviti, na kateri višini bi bil minimum, za katerega lahko pričakujemo, da bo ob resnih referendumih presežen.

Po Cerarjevih ocenah "smo spet pred situacijo, ko na načelni ravni lahko pričakujemo še nek konsenz, vendar pa se lahko kasneje, če bo prišlo do ustavne razprave, zaplete pri posameznih rešitvah". Zavedati se je namreč treba, da sedanja referendumska ureditev "izrazito ustreza vsakokratni opoziciji".

STA, M. B.