Četrtek, 16 Maj 2013 13:10

Novinar in komentator (Ne)Dela, ki menda uživa sloves enega od "največjih" intelektualcev znotraj časopisno-založniške hiše Delo, je debelo zamočil. V svoji elitni nedeljski kolumni v Nedelu, kjer tokrat piše o tem, kako ima "poln kufer Evropske unije," je Boris Jež med drugim zapisal, da je sloviti "izumitelj" marksizma, legendarni nemški filozof Karl Marx, pred nacisti pobegnil v Združene države Amerike.

Prvi del kolumne Borisa Ježa v Nedelu, kjer bizarno meša zgodovinska dejstva. Pričujoči odlomek iz njegove kolumne objavljamo spodaj:

Zdaj sta tukaj dve možnosti. Ali Boris Jež nima pojma o zgodovini ali pa je v svoji kolumnistični ihti vse skupaj debelo zamešal.

Karl Marx se je namreč rodil 5. maja 1818, umrl pa 14. marca 1883, torej več desetletij pred nastankom ali izbruhom nacizma, celo pet let pred rojstvom Adolfa Hitlerja. Marx prav tako ni nikoli živel v Ameriki, ampak pretežno v Berlinu, Parizu, najdlje pa v Londonu, kjer je tudi preminil.
Je pa tudi možno glede na to, da Boris Jež filozofa Marxa opisuje predvsem kot "nemškega Juda", da je Karla Marxa pomešal s fizikom ter matematikom Albertom Einsteinom, ki je v nekem drugem zgodovinskem obdobju zares prebegnil v Združene države Amerike, pred grozečim Hitlerjevim nacizmom.

No, Boris Jež se je v tej svoji kolumni zmotil vsaj še enkrat, ko je evropskega komisarja Ollija Rehna napačno preimenoval v Ollija Rehma. Hja, še dobro, da Ollija Rehna zgodovinsko ni zamešal z Ernstom Röhmom (Rehm-Röhm?!), vodjo paradržavnih enot SA (Sturmabteiliung) iz časov nacistične Nemčije, ki ga je v "noči dolgih nožev," 2. julija 1934, dal likvidirati Adolf Hitler.

Pravzaprav sta edina priimka, ki ju je v tem delu kolumne Jež pravilno napisal, srbskih politikov Miloševića (Slobodan) in Jovića (Boris).

Po drugi strani je res strašno nenavadno, da redakcija (Ne)Dela ne premore niti enega redaktorja ali lektorja, ki bi kolumne Borisa Ježa popravljal v pravilen zgodovinski kontekst.

P.S. Prodana naklada časopisa Delo je v zadnjih dveh letih po uradnih podatkih Slovenske oglaševalske zbornice upadla za več kot deset tisoč izvodov, trenutno ga prodajajo v nakladi 37 do 39 tisoč izvodov dnevno.
Prodaja Nedela pa v enakem obdobju za okoli devet tisoč izvodov, in ga trenutno prodajajo v podobni nakladi kot Delo.

Bojan Požar / pozareport.si, M. B.

Sreda, 15 Maj 2013 08:18

Včeraj sem na MMC-ju spet prebirala besede nekega sociologa, ki »že več kot deset let intenzivno spremlja kazalce v Sloveniji« in na njihovi podlagi ugotavlja, da je vse skorumpirano, obrnjeno navzdol, črno, katastrofalno. Taistega človeka sem lani poslušala na Nikodemovih večerih, ko je opisoval brezupne razmere, ki vladajo v Sloveniji, in svoje izvajanje skrušeno zaključil rekoč, da komaj čaka priložnosti, ko bo lahko zapustil to zatohlo državo in šel v tujino. Vse to iz ust univerzitetnega profesorja, ki to brezizhodnost očitno širi med svojimi študenti! Dobro se nam piše!

Ne rečem, da njegove analize in ugotovitve ne držijo. Čeprav so res tragične, moramo biti hvaležni, da vsaj nekateri javnost soočajo s stvarnostjo. Težava pa je v tem, da taki profesorji, namesto da bi vnemali mlade intelektualce za boj z življenjem in predvsem v njih gojili odgovornost za lastno državo, dajejo zgled brezupnosti in spodbujajo beg možganov. Namesto da bi goreli in druge vnemali, gasijo še tiste plamenčke, ki morda skušajo goreti.

Četrtek, 09 Maj 2013 17:20

Ideja Evropske Slovenije temelji na predpostavki, da »smo Slovenci historično gledano nedvomno uspeli prehoditi impresivno pot narodnopolitične emancipacije, vendar nam nikoli ni uspelo ustvariti pravega vsebinskega liberalizma«.

Pred letom 1941 smo imeli korporativistični sistem pod nadvlado ene same, konservativne, sile. Po letu 1945 smo vzpostavili totalitarni komunistični oz. socialistični sistem. Po letu 1991 pa smo kljub drugačnemu zapisu v ustavo v praksi, de facto, vzpostavili demokratični socializem.

Ta, kot se je izkazalo le dvajset let kasneje, preprosto ne deluje. Slovenijo je po vseh kazalcih, za katere so nam končno in dokončno nastavili ogledalo tudi tuji mediji, potisnil v vsestranski bankrot: moralni, pravni, politični in slednjič ekonomski.

Evropska Slovenija predpostavlja in terja prelom z zatečenimi neliberalnimi sistemi. Ti že desetletja dušijo ljudi, ki živijo v teh krajih, zlasti pa mlade, in preprečujejo, da bi razvili razvojne potenciale v nas in užili sadove svojega znanja in dela.

Vsakovrstni kolektivizmi, slednjič demokratični socializem, ki ga živimo zadnjih dvajset let, so namenjeni le enemu: ohranjanju zatečenega statusa quo. Obrambi družbene strukture, ki ni utemeljena v meritornosti, na trudu in znanju, temveč na »našosti« in, kot je postala zdaj že uveljavljena parola, sistemski korupciji.

Sreda, 08 Maj 2013 21:07

Kot bi bilo včeraj, se spomnim skeča z naslovom “Zašto nije bilo rata u Bosni” iz ene od zadnjih oddaj Top Lista Nadrealista iz leta 1992, v katerem je šlo za pouk zgodovine mnogo let kasneje, ko se učenci učijo, zakaj v Bosni ni prišlo do vojne. Le nekaj tednov kasneje je izbruhnila krvava vojna, za katero v resnici skoraj nihče ni verjel, da bo do nje prišlo. Podobno se je dobre pol stoletja prej godilo Judom, ki so imeli več let čas, da bi ušli pred grozečo pošastjo, a so emigrirali le redki. Ker nihče ni verjel, da se lahko zgodi najhujši scenarij.

V podobni koži se dandanes začenjam počutiti sam. Kljub skoraj dvajsetletni odkriti razdeljenosti naroda, ki je prej bil pol stoletja pač razdeljen tako, da s(m)o tisti manj enaki morali svojo drugačnost živeti v zasebnosti, sem se v domovini vedno počutil varno in nisem niti pomislil, da bi se lahko obrnilo drugače. Še nekaj mesecev nazaj se mi je zdelo, da dr. France Bučar pretirava, ko govori, da je vzdušje v domovini podobno kot ob začetku druge svetovne vojne. V zadnjih mesecih pa me vse pogosteje obhajajo zle slutnje. Pa ne zaradi krize, ampak, ker se vse bolj kažejo že videne podobe rojevanja zla.