Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Družba

Mineva 22 let od pekrskih osamosvojitvenih dogodkovMestna občina Maribor danes obeležuje enega od štirih spominskih dni. Natančno 23. maja leta 1991 je Jugoslovanska ljudska armada v učnem centru v Pekrah s silo skušala uveljaviti svojo voljo, posledica civilnega upora pa je bila tudi prva smrtna žrtev v boju za slovensko samostojnost. Uradno so spominski dan obeležili že s sobotno slovesnostjo.

JLA je na današnji dan pred 22 leti obkolila učni center v Pekrah z oklepniki in pripadniki vojaške policije ter z grožnjo hotela priti do vojaških obveznikov. Pripadniki 710. učnega centra in Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine so bili nepopustljivi, v bran samostojnosti nove države pa so se jim pridružili tudi številni civilisti. Pod oklepnikom je tako umrla prva žrtev slovenskega osamosvajanja, občan Miklavža pri Mariboru Josef Simčik.

 

 

Osamosvojitveni proces v Sloveniji so zaznamovali tako priprave kot tudi sami neposredni dogodki, ki so bili povezani predvsem z nastajanjem slovenske vojske. Prav dejstvo, da je Slovenija organizirala vojsko kot atribut države, ter je maja 1991 v Pekrah in na Igu pri Ljubljani začela z usposabljanjem prvih slovenskih nabornikov, je bilo za takratne voditelje Jugoslavije eden največjih izzivov. To so jemali celo kot žalitev.

JLA je zato v Pekrah pokazala, da se ne bo odrekla poseganju v politično življenje. Dogodki ob učnem centru so bili jasno znamenje, da bo posegla v mirno uresničitev na plebiscitu izražene volje državljanov in državljank Slovenije o suverenosti in samostojnosti svoje države.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Jože P. Damijan: Demokratični socializem, hey-ho, let’s go!Poskusi reševanja trenutne krize potrjujejo, da v kapitalizmu gospodarstvo ni sredstvo za povečevanje kakovosti življenja, temveč je človeško življenje sredstvo za širjenje akumulacije kapitala. Kriza ni izjema pri delovanju kapitala, ni motnja v samouravnavanju trgov in ni posledica nenadne rasti števila lenih, korumpiranih, nepodjetnih in nasploh nekonkurenčnih posameznikov, ampak je sredstvo, s katerim kapitalistično gospodarstvo uveljavlja svojo prevlado nad družbo in naravo. Opraviti nimamo z gospodarsko krizo, pač pa z obdobjem, ko normalno delovanje kapitalističnega gospodarstva zahteva, da se v imenu ohranitve profitov znebi še zadnjih ostankov bremena demokratičnega nadzora, delavskih pravic in javnih storitev.

Naš cilj je vzpostavitev družbeno-ekonomskega sistema, utemeljenega na neposredni demokraciji v politiki in ekonomiji ter na demokratično-planski delitvi dobrin. Gre nam torej za sistem proizvodnje in delitve, ki bo v skladu s potrebami vsake posameznice in posameznika ter družbe kot celote in ki bo upošteval nosilne kapacitete in pogoje regeneracije okolja.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Jože Strgar za Družino: Država, kako se imaš?Z besedami in mislijo, kako se imaš?, sprašujemo prijatelje in ljudi, za katere se zanimamo in jim hočemo dobro. Država, moja država, spada sem. Hočem, ali bolje, hočemo ji vse dobro. S to plemenito mislijo se pa srečujemo s težavami. V prvi majski številki Družine smo v kolumni brali, da nas vse, kot ljudi in kot državo, obdajajo številne zapreke – da živimo v razmerah s številnimi protislovji, zamegljevanjem stvarnih problemov in celo v laži. Vsa ta »napihnjena« praznovanja, začenši z dnevom upora, so kakor pesek v oči. Kje ste bistroumni novinarji in analitiki vseh vrst, da bi že enkrat, tudi v uradnih nacionalnih medijih, v večji meri vse te probleme imenovali s pravimi besedami in v resnici? Da bi mi državljani vedeli in videli, kako in kaj. Svojo državo in vse, kar se v njej dogaja, bi morali bolje poznati in razumeti, a hkrati tudi z veseljem ceniti. Morali bi jo imeti radi.

A kaj, ob navedenih dejstvih se srečujemo še z dodatnimi težavami. Ko je prejšnja, Janševa vlada skupaj s konstruktivnimi koalicijskimi zaveznicami naravnala gospodarski in družbeni red na bolje, na izhod iz krize, so se našli rušitelji, ki so delujoče vladanje zavrli, ne da bi vedeli, kako naprej. In sedaj, kakor je videti, smo usmerjeni v še večjo krizo, nazaj proti veliki revščini in še večji zmedenosti. Mednarodne ustanove so nad našo državljansko nezrelostjo začudene. Osebno sem začuden še nad glasovi, ki jih te dni prebiram v elektronskem Časniku.si, ko isti ljudje, ki so pogumno rušili prejšnjo vladajočo in mednarodno priznano ter evropsko naravnano vlado, sedaj negodujejo nad sedanjo vlado, češ, da ni sposobna obvladovati kriznih razmer. Tudi takšni pojavi so zares začudenja vredni.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Izšla je knjiga avtorja Janeza Janše z naslovom Za kulturo življenjaV knjigi so zbrani prispevki, ki so nastajali kot odziv na aktualna dogajanja v obdobju 1988-2013 pa tudi kot poskusi bolj poglobljenih ocen razlogov, ki so privedli do pomembnejših premikov ali dogodkov v Sloveniji, Evropi ali svetu.

Avtor je prispevke objavljal  v različnih revijah, domačih in tujih, zelo veliko tudi na spletni strani SDS in še prej pa glasilih Nova pot in Naši zapiski. Nekatere ocene so bile predstavljene javnosti tudi preko mojih nastopov v državnem zboru ali ob drugih javnih priložnostih, druge so tokrat objavljene prvič.

 

 

 


Petindvajset let pozneje so okoliščine pripeljale do podobnosti časa, ki na enem mestu terja vsaj poskus kritičnega pregleda obdobja, dolgega četrtino stoletja. Tako je nastal zbornik izbranih spisov Za kulturo življenja.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Se Šoltes že promovira kot bodoči lider tranzicijske levice?Včeraj so mediji obširno poročali o t. i. zdravniški iniciativi, ki je predstavila poziv k ukrepom za spremembo delovanja zdravstvenega sistema, torej za njegovo reformo, poleg tega pa so izrazili tudi potrebo po večji transparentnosti porabi finančnih sredstev. Sicer hvale vredna pobuda verjetno ne bi vzbudila toliko politične pozornosti, če se ne bi med zdravniki znašel tudi dosedanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki ga v zadnjem času omenjajo kot možnega novega frontmana tranzicijske levice.

Na spletni strani www.iniciativa-zdravnikov.si sicer lahko najdemo tudi podatek, kdo zastopa omenjeno skupino. Namreč, med tistimi, ki se pojavljajo v javnosti, niso samo zdravniki, pač pa vmes poleg Šoltesa najdemo tudi nekdanjega direktorja vladnega urada za intelektualno lastnino Jurija Žureja, ki velja za človeka iz kroga Gregorja Golobiča, ki je moral oditi v času prejšnje vlade, pri čemer je imel tedanji minister za gospodarstvo in tehnologijo Radovan Žerjav kar precej težav, da je opravil to menjavo. Žurej sicer velja tudi za precej vplivnega avtorja medijske zakonodaje pri nas, vpleten je bil tudi v številne sporne posle, o čemer smo v Demokraciji že poročali.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Novinar in komentator (Ne)Dela, ki menda uživa sloves enega od Novinar in komentator (Ne)Dela, ki menda uživa sloves enega od "največjih" intelektualcev znotraj časopisno-založniške hiše Delo, je debelo zamočil. V svoji elitni nedeljski kolumni v Nedelu, kjer tokrat piše o tem, kako ima "poln kufer Evropske unije," je Boris Jež med drugim zapisal, da je sloviti "izumitelj" marksizma, legendarni nemški filozof Karl Marx, pred nacisti pobegnil v Združene države Amerike.

 

 

 

 

 

 

 

 

Prvi del kolumne Borisa Ježa v Nedelu, kjer bizarno meša zgodovinska dejstva. Pričujoči odlomek iz njegove kolumne objavljamo spodaj:

Blamaža: Boris Jež je Marxa prestavil v Hitlerjev čas

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zdaj sta tukaj dve možnosti. Ali Boris Jež nima pojma o zgodovini ali pa je v svoji kolumnistični ihti vse skupaj debelo zamešal.


Karl Marx se je namreč rodil 5. maja 1818, umrl pa 14. marca 1883, torej več desetletij pred nastankom ali izbruhom nacizma, celo pet let pred rojstvom Adolfa Hitlerja. Marx prav tako ni nikoli živel v Ameriki, ampak pretežno v Berlinu, Parizu, najdlje pa v Londonu, kjer je tudi preminil.
Je pa tudi možno glede na to, da Boris Jež filozofa Marxa opisuje predvsem kot "nemškega Juda", da je Karla Marxa pomešal s fizikom ter matematikom Albertom Einsteinom, ki je v nekem drugem zgodovinskem obdobju zares prebegnil v Združene države Amerike, pred grozečim Hitlerjevim nacizmom.


No, Boris Jež se je v tej svoji kolumni zmotil vsaj še enkrat, ko je evropskega komisarja Ollija Rehna napačno preimenoval v Ollija Rehma. Hja, še dobro, da Ollija Rehna zgodovinsko ni zamešal z Ernstom Röhmom (Rehm-Röhm?!), vodjo paradržavnih enot SA (Sturmabteiliung) iz časov nacistične Nemčije, ki ga je v "noči dolgih nožev," 2. julija 1934, dal likvidirati Adolf Hitler.


Pravzaprav sta edina priimka, ki ju je v tem delu kolumne Jež pravilno napisal, srbskih politikov Miloševića (Slobodan) in Jovića (Boris).

Po drugi strani je res strašno nenavadno, da redakcija (Ne)Dela ne premore niti enega redaktorja ali lektorja, ki bi kolumne Borisa Ježa popravljal v pravilen zgodovinski kontekst.


P.S. Prodana naklada časopisa Delo je v zadnjih dveh letih po uradnih podatkih Slovenske oglaševalske zbornice upadla za več kot deset tisoč izvodov, trenutno ga prodajajo v nakladi 37 do 39 tisoč izvodov dnevno.
Prodaja Nedela pa v enakem obdobju za okoli devet tisoč izvodov, in ga trenutno prodajajo v podobni nakladi kot Delo.

 

Bojan Požar / pozareport.si, M. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Urška Makovec za Časnik.si: Skorumpiranost slovenskega volivcaVčeraj sem na MMC-ju spet prebirala besede nekega sociologa, ki »že več kot deset let intenzivno spremlja kazalce v Sloveniji« in na njihovi podlagi ugotavlja, da je vse skorumpirano, obrnjeno navzdol, črno, katastrofalno. Taistega človeka sem lani poslušala na Nikodemovih večerih, ko je opisoval brezupne razmere, ki vladajo v Sloveniji, in svoje izvajanje skrušeno zaključil rekoč, da komaj čaka priložnosti, ko bo lahko zapustil to zatohlo državo in šel v tujino. Vse to iz ust univerzitetnega profesorja, ki to brezizhodnost očitno širi med svojimi študenti! Dobro se nam piše!

Ne rečem, da njegove analize in ugotovitve ne držijo. Čeprav so res tragične, moramo biti hvaležni, da vsaj nekateri javnost soočajo s stvarnostjo. Težava pa je v tem, da taki profesorji, namesto da bi vnemali mlade intelektualce za boj z življenjem in predvsem v njih gojili odgovornost za lastno državo, dajejo zgled brezupnosti in spodbujajo beg možganov. Namesto da bi goreli in druge vnemali, gasijo še tiste plamenčke, ki morda skušajo goreti.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Matej Avbelj za Časnik.si: Vsebinski liberalizem za Evropsko SlovenijoIdeja Evropske Slovenije temelji na predpostavki, da »smo Slovenci historično gledano nedvomno uspeli prehoditi impresivno pot narodnopolitične emancipacije, vendar nam nikoli ni uspelo ustvariti pravega vsebinskega liberalizma«.

Pred letom 1941 smo imeli korporativistični sistem pod nadvlado ene same, konservativne, sile. Po letu 1945 smo vzpostavili totalitarni komunistični oz. socialistični sistem. Po letu 1991 pa smo kljub drugačnemu zapisu v ustavo v praksi, de facto, vzpostavili demokratični socializem.

Ta, kot se je izkazalo le dvajset let kasneje, preprosto ne deluje. Slovenijo je po vseh kazalcih, za katere so nam končno in dokončno nastavili ogledalo tudi tuji mediji, potisnil v vsestranski bankrot: moralni, pravni, politični in slednjič ekonomski.

 

 

 

 

 

Evropska Slovenija predpostavlja in terja prelom z zatečenimi neliberalnimi sistemi. Ti že desetletja dušijo ljudi, ki živijo v teh krajih, zlasti pa mlade, in preprečujejo, da bi razvili razvojne potenciale v nas in užili sadove svojega znanja in dela.

Vsakovrstni kolektivizmi, slednjič demokratični socializem, ki ga živimo zadnjih dvajset let, so namenjeni le enemu: ohranjanju zatečenega statusa quo. Obrambi družbene strukture, ki ni utemeljena v meritornosti, na trudu in znanju, temveč na »našosti« in, kot je postala zdaj že uveljavljena parola, sistemski korupciji.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Matija Gabrovšek za Časnik.si: Krvava zvezdaKot bi bilo včeraj, se spomnim skeča z naslovom “Zašto nije bilo rata u Bosni” iz ene od zadnjih oddaj Top Lista Nadrealista iz leta 1992, v katerem je šlo za pouk zgodovine mnogo let kasneje, ko se učenci učijo, zakaj v Bosni ni prišlo do vojne. Le nekaj tednov kasneje je izbruhnila krvava vojna, za katero v resnici skoraj nihče ni verjel, da bo do nje prišlo. Podobno se je dobre pol stoletja prej godilo Judom, ki so imeli več let čas, da bi ušli pred grozečo pošastjo, a so emigrirali le redki. Ker nihče ni verjel, da se lahko zgodi najhujši scenarij.

V podobni koži se dandanes začenjam počutiti sam. Kljub skoraj dvajsetletni odkriti razdeljenosti naroda, ki je prej bil pol stoletja pač razdeljen tako, da s(m)o tisti manj enaki morali svojo drugačnost živeti v zasebnosti, sem se v domovini vedno počutil varno in nisem niti pomislil, da bi se lahko obrnilo drugače. Še nekaj mesecev nazaj se mi je zdelo, da dr. France Bučar pretirava, ko govori, da je vzdušje v domovini podobno kot ob začetku druge svetovne vojne. V zadnjih mesecih pa me vse pogosteje obhajajo zle slutnje. Pa ne zaradi krize, ampak, ker se vse bolj kažejo že videne podobe rojevanja zla.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji