Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

V fokusu

Uredi

število kratkih člankov:

število povezav:

Kategorije prispevkov lahko spremenite v spodnjem seznamu. Povlecite rubriko v spodnji del, če želite da je prikazana nižje na spletni strani. :

  • V fokusu
Shrani
Cancel
POVRNI

Drago Ocvirk za Družino: Ko psi čuvaji tulijo

Image - Drago Ocvirk za Družino: Ko psi čuvaji tulijo

Zadnjega pol leta je pri nas prišlo do inflacije novinarske vladavine.

Četrtek, 23 Maj 2013

Cameron: Umor vojaka je napad na državo in iz

Image - Cameron: Umor vojaka je napad na državo in iz

Britanski premier David Cameron je v odzivu na brutalen umor vojaka s

Četrtek, 23 Maj 2013

Mag. Martin Jančar za Iusinfo: Nekaj misli o

Image - Mag. Martin Jančar za Iusinfo: Nekaj misli o

V skorajda sedmih letih, kar pišem to kolumno, sem tožilce omenil, vsa

Četrtek, 23 Maj 2013

V fokusu

Drago Ocvirk za Družino: Ko psi čuvaji tulijo z volkoviZadnjega pol leta je pri nas prišlo do inflacije novinarske vladavine.

Komaj si še predstavljamo čase, ko se je javno mnenje napajalo iz treh virov. Oblasti so imele sle, ki so ljudi zbobnali skupaj in jim prenesli vladarjevo voljo. Prižnica je bila drugi vir oblikovanja javnega mnenja, tretji pa so bile govorice, ki so prihajale iz ljudstva in v njem sejale ali strah ali upanje. Potem se je država modernizirala, uprava je zahtevala pismene ljudi, gospodarstvo, kmetijstvo in trgovina pa učene. Šola je postala obvezna za vse, z njo pa enotne vsebine, veščine in vednost. Medtem ko država s tem temeljito gnete javno mnenje, pa Cerkev vse do danes prisega na prižnico, od koder pa njen glas ne seže daleč, čeprav uporablja mikrofon. Prava revolucija pa se je zgodila na področju govoric. V ljudstvu so se pojavili posamezniki, ki so poizvedovali o vsem mogočem, komentirali dogodke in to s tiskom širili med ljudmi.

 

Politični mislec Edmund Burke je leta 1787 ta tiskani »glas« iz ljudstva in zanj poimenoval »četrti stan«. Še en »stan« torej poleg duhovščine, plemstva in ljudskih predstavnikov, ki ima besedo pri skupnih zadevah. A za razliko od drugih treh, ki se potegujejo zase, naj bi bil ta četrti stan nepristranski in bi zato informiral objektivno. Novinarji naj bi delovali v interesu javnosti in skupnega dobrega in zato kot »psi čuvaji« nadzorovali vlado, da bi res služila vsem. Čas je pokazal, da se je Burke motil glede večinske usmeritve četrtega stanu in na to je nekaj desetletij kasneje opozoril pisatelj Oscar Wilde: »Nekoč so imeli ljudje mučilno napravo, danes imajo tisk. To je gotovo nek napredek, a je še vedno zelo slabo, narobe in pogum jemajoče. Nekdo – je bil to Burke? – je novinarstvo poimenoval četrti stan. To je takrat res bil, toda zdaj je edini stan, ker je druge tri požrl. Svetna gospoda ne reče nič, duhovna nima kaj povedati in predstavniki ljudstva nimajo nič reči in to povedo. Zdaj nam vlada novinarstvo.«

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Cameron: Umor vojaka je napad na državo in izdaja islamaBritanski premier David Cameron je v odzivu na brutalen umor vojaka s strani dveh domnevnih islamistov danes poudaril, da gre za napad na Veliko Britanijo in izdajo islama. "To ni bil le napad na Veliko Britanijo in britanski način življenja. Gre tudi za izdajo islama in muslimanskih skupnosti, ki naši državi dajejo tako veliko," je poudaril.

Cameron je po sestanku z voditelji nacionalnih varnostnih služb poudaril, da nič v islamu ne upravičuje tako grozljivih dejanj. Dodal pa je še, da Velika Britanija ostaja "absolutno nepopustljiva v svoji drži do nasilnega ekstremizma in terorja".

 

 

 

 

"Nikoli ne bomo popustili terorju ali terorizmu v kakršni koli obliki," je bil jasen Cameron. Prepričan je, da njegovo mnenje delijo prav vse skupnosti na Otoku. Dodal je še, da krutega umora "absolutno nič ne opravičuje" in da krivda leži "izključno in zgolj pri gnusnih posameznikih", ki so ga izvedli.

Cameron se je odzval na sredin napad na britanskega vojaka, ki sta ga na ulici sredi Londona z mačeto ubila moška, domnevno terorista. Po navedbah očividcev sta napadalca žrtev razsekala in pri tem vzklikala islamistična gesla. Po napadu niti nista poskušala zbežati, pač pa sta mimoidoče celo opogumljala, naj ju fotografirajo.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

mag. Martin Jančar za Iusinfo: Nekaj misli o tožilstvuV skorajda sedmih letih, kar pišem to kolumno, sem tožilce omenil, vsaj kolikor vem, le enkrat, pa še takrat v bolj humoristično zasnovanem tekstu. Za to obstajajo z moje strani dobri razlogi, predvsem to, da pretežnega dela njihove dejavnosti osebno nisem nikoli spremljal in v kar nimam vpogleda, za razliko od marsikoga, najraje ne komentiram.

Pa vendarle, če sem čisto pošten, gre za eno izmed dejavnosti v pravosodju, katere težavnost in kompleksnost je takšna, da jim, ob ekonomski gratifikaciji javnega sektorja, ni za zavidati. Verjetno je tudi to razlog, da imajo neprestane kadrovske probleme.

 

 

 

 

Na kratko povedano je srž tožilskega dela, da iz »surovih« podatkov, ki jih posreduje oz. ugotavlja policija oblikujejo forme, ki so dopustne in primerne za sodno obdelavo. Razen tega inicirajo sodne postopke, s tem, ko vlagajo obtožne akte in druge predloge, zaradi katerih sodišča sploh začnejo delovati (še ena od tistih stvari, katerih nerazumevanje mi ob poročanju v medijih dviguje pritisk).

Če bi njihovo vlogo poskušal ocenjevati po motivu, je za razliko od policije, ki jo zanima predvsem, kdo in kaj je nekaj storil, vloga tožilstva, da to tudi ustrezno in pravno pravilno predstavi in doseže obsodbo pred pristojnim sodiščem.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Mineva 22 let od pekrskih osamosvojitvenih dogodkovMestna občina Maribor danes obeležuje enega od štirih spominskih dni. Natančno 23. maja leta 1991 je Jugoslovanska ljudska armada v učnem centru v Pekrah s silo skušala uveljaviti svojo voljo, posledica civilnega upora pa je bila tudi prva smrtna žrtev v boju za slovensko samostojnost. Uradno so spominski dan obeležili že s sobotno slovesnostjo.

JLA je na današnji dan pred 22 leti obkolila učni center v Pekrah z oklepniki in pripadniki vojaške policije ter z grožnjo hotela priti do vojaških obveznikov. Pripadniki 710. učnega centra in Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine so bili nepopustljivi, v bran samostojnosti nove države pa so se jim pridružili tudi številni civilisti. Pod oklepnikom je tako umrla prva žrtev slovenskega osamosvajanja, občan Miklavža pri Mariboru Josef Simčik.

 

 

Osamosvojitveni proces v Sloveniji so zaznamovali tako priprave kot tudi sami neposredni dogodki, ki so bili povezani predvsem z nastajanjem slovenske vojske. Prav dejstvo, da je Slovenija organizirala vojsko kot atribut države, ter je maja 1991 v Pekrah in na Igu pri Ljubljani začela z usposabljanjem prvih slovenskih nabornikov, je bilo za takratne voditelje Jugoslavije eden največjih izzivov. To so jemali celo kot žalitev.

JLA je zato v Pekrah pokazala, da se ne bo odrekla poseganju v politično življenje. Dogodki ob učnem centru so bili jasno znamenje, da bo posegla v mirno uresničitev na plebiscitu izražene volje državljanov in državljank Slovenije o suverenosti in samostojnosti svoje države.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Metod Berlec: Škodljivo virantovanjeMesec dni po začetku virantovanja je Sloveniji prvič letos padla bonitetna ocena. Standard & Poor's je sredi februarja, ko je bila na oblasti še Janševa vlada, bonitetno oceno znižal za eno stopnjo. Hkrati je obete iz negativnih spremenil v stabilne. Nova vlada je po dobrem mesecu vladanja dobila klofuto Moody'sa, v Demokraciji piše Metod Berlec.

V petek je oceno Sloveniji znižala še bonitetna hiša Fitch.

 

 

 

 

 

 

Virantovanje nas tako veliko stane, še več nas bo v prihodnje, ko bomo imeli zaradi višjih davkov čedalje bolj prazne denarnice. Predsednik DL Gregor Virant, ki je povzročil padec Janševe vlade, je torej ena najbolj bednih figur sodobne slovenske politike. Če je v preteklosti veljal za perspektivnega, načelnega in poštenega politika, je danes vsem jasno, da ni tak.

V času prejšnje Janševe vlade se je Virant kot predsednik DL in DZ oglasil praktično skoraj vsak dan. Mediji so bili polni njegovega moraliziranja. Hkrati je bil izredno kritičen do domnevnega odpiranja ideoloških tem in strankarsko obarvanih kadrovanj.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Lenart Rihar za Časnik.si: Apatija tudi med najboljše?Kadar je v sedlu (večinsko) demokratična vlada, ni razgreto ozračje samo med birokracijo, sindikati, odzadnjimi strici, mediji itd. Ves naprožen je tudi vsak državljan, ki je prepričan demokrat. Pozna domala vso ministrsko ekipo po imenih, mnoge poslance prav tako, brska za kakim zrnom resnice pod okupacijo kontinuitetnih medijev, preceja njihove navijaške ali sovražne komentarje, da bi po enem ali drugem postopku prišel do kakega uporabnega destilata. Zanima ga, kaj se dogaja, kam stvari gredo, kako napredujejo. Seveda je tako zato, ker Sloveniji vlada tista stran, ki daje upanje, da gremo naprej. Če že ne reflektirano, pa vsaj instinktivno čuti, da se nekdo trudi za nekaj dobrega. Pri tem pa je treba biti na tekočem in vsaj z besedo tu in tam trend podpreti. Ni naiven. Ve, da tudi na demokratični strani ni vse zlato, da so se vanjo zalezli razni dobičkarji, oportunisti in potaknjenci. A v celoti gledano je to stran, ki nam je dala svojo državo in nas skuša otresti vsaj najbolj grobega enoumja. Z njim pa vsakršne krize, vključno z ekonomskim zaostajanjem.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Šušteršičev izstop iz DL odmeva, Virant glede tega redkobesedenPotem ko je DL v minulih mesecih zapustilo že nekaj vidnih članov, je iz stranke izstopil tudi nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, je ta potrdil za STA. Ko je DL vstopila v koalicijo Alenke Bratušek, je Šušteršič odstopil kot podpredsednik stranke in se od nje tudi distanciral, zato je bil njegov odhod po mnenju nekaterih vprašanje časa.

Na vprašanje, ali razmišlja o sodelovanju s katero drugo stranko ali o ustanovitvi nove, je Šušteršič za STA odgovoril, da sploh ne razmišlja o politiki.

DL je sicer njegovo odstopno izjavo po elektronski pošti prejela danes, je potrdil vodja poslancev te stranke Rihard Braniselj. DL stališča do odhoda Šušteršiča še ni zavzela, Braniselj pa njegovo odločitev spoštuje in se mu zdi "do neke mere tudi pričakovana".

Predsednik DL Gregor Virant je za STA dejal le, da se danes s tem še ni ukvarjal. Spomnil pa je, da je izjavo glede Šušteršiča že dal Braniselj.

Iz stranke, tudi iz poslanske skupine, je neuradno slišati opozorila zaradi odhodov nekaterih vidnih članov. Prav zato naj bi se v prihodnjih dneh oziroma tednih vodstvo sestalo, poskušalo pomiriti strasti, se konsolidirati in začrtati nadaljnje delovanje.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Jože P. Damijan: Demokratični socializem, hey-ho, let’s go!Poskusi reševanja trenutne krize potrjujejo, da v kapitalizmu gospodarstvo ni sredstvo za povečevanje kakovosti življenja, temveč je človeško življenje sredstvo za širjenje akumulacije kapitala. Kriza ni izjema pri delovanju kapitala, ni motnja v samouravnavanju trgov in ni posledica nenadne rasti števila lenih, korumpiranih, nepodjetnih in nasploh nekonkurenčnih posameznikov, ampak je sredstvo, s katerim kapitalistično gospodarstvo uveljavlja svojo prevlado nad družbo in naravo. Opraviti nimamo z gospodarsko krizo, pač pa z obdobjem, ko normalno delovanje kapitalističnega gospodarstva zahteva, da se v imenu ohranitve profitov znebi še zadnjih ostankov bremena demokratičnega nadzora, delavskih pravic in javnih storitev.

Naš cilj je vzpostavitev družbeno-ekonomskega sistema, utemeljenega na neposredni demokraciji v politiki in ekonomiji ter na demokratično-planski delitvi dobrin. Gre nam torej za sistem proizvodnje in delitve, ki bo v skladu s potrebami vsake posameznice in posameznika ter družbe kot celote in ki bo upošteval nosilne kapacitete in pogoje regeneracije okolja.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Matevž Tomšič za Siol.net: Napad na realnostPotem ko so tisti, ki se jim je letos uspelo povzpeti na oblast, jasno pokazali svojo rentniško mentaliteto in pomanjkanje kakršnekoli resne razvojne vizije – saj je edino, kar jim pride na pamet za reševanje kriznega položaja, nabijanje dodatnih davkov že tako močno obdavčenim državljanom –, so začeli pospešeno izgubljati stik z realnostjo in napadati tiste, ki jim to prikazujejo. Pri tem krivca ne vidijo samo v domači opoziciji in tistih nekaj "malopridnih medijih", ampak tudi v mednarodnih ustanovah. Tako je gospodarski minister Stepišnik pred kratkim lamentiral, kako da Evropska komisija "ne razume Slovenije", ko nasprotuje državni pomoči "izbranim" podjetjem (takšna pomoč je v evidentnem nasprotju s pravili Evropske unije). Še dlje je šla njegova predpostavljena, tj. premierka Bratuškova, ki je napovedala kar tožbo zoper bonitetno agencijo Moody's, ker naj bi Sloveniji z znižanjem bonitete storila krivico.

Zadnje kaže na nepripravljenost soočiti se z resničnim stanjem v državi. Ali kot je dejal Matej Lahovnik, tožiti bonitetno agencijo je tako, kot če bi nekdo tožil izdelovalca ogledal zato, ker mu ne ugaja njegova podoba v njem. Seveda ocenam teh ustanov ni mogoče vselej popolnoma verjeti. Prav tako ni mogoče izključiti partikularnih motivov tistih, ki jih vodijo, in s tem njihove pristranskosti. Vendar njihove ocene niso nekaj zavezujočega. Pomenijo zgolj oporo vlagateljem za odločanje o naložbah, na katero se ti lahko naslonijo ali pa tudi ne. In če te ocene upoštevajo, potem jih očitno imajo za realistične. Pa če se vlade posameznih "prizadetih" držav ob tem postavijo na glavo.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji