ZDA za boljšo pripravljenost zveze Nato proti ruski agresiji

foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Ameriški obrambni minister James Mattis v četrtek prihaja na srečanje obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju s pobudo, da se potrdi nov načrt za obrambo pred Rusijo, ki bi ga potem potrdili voditelji zavezništva na vrhunskem zasedanju v Bruslju julija letos.

 

Ameriška vlada pod vodstvom Donalda Trumpa že leto in pol izvaja pritisk na zaveznike, da povečajo porabo za obrambo, sedaj pa po poročanju agencije Reuters, ki se sklicuje na vire, želijo potrditev novega načrta z oznako 30-30-30-30. Ta zahteva, da ima zavezništvo v 30 dneh pripravljenih na namestitev 30 kopenskih bataljonov, 30 zračnih eskadrilj in 30 vojaških ladij za obrambo pred rusko agresijo.

Rusija obtožbe o agresiji zavrača in trdi, da je prava nevarnost za vzhodno Evropo bolj zveza Nato, vendar pa ruska priključitev Krima leta 2014 in posredovanje v Siriji leta 2015 vzbujata nelagodje v zavezništvu. Zveza Nato ima sicer prednost v številu aktivnih vojakov pred Rusijo z okrog dvema milijonoma proti 830.000, vendar pa lahko Rusija v konvencionalnem spopadu z njimi hitreje zavzame baltske države in Poljsko, kot se je Nato sposoben odzvati.

Nato je po ruskem napadu na Ukrajino na hitro sestavil enoto za hitro odzivanje in v baltske države ter na Poljsko poslal štiri bataljone. Ti lahko štejejo od 600 do 1000 vojakov.

Študija korporacije Rand iz leta 2016 ocenjuje, da lahko Velika Britanija, Francija in Nemčija v mesecu dni pripravijo na vojskovanje vsaka svojo brigado s po tremi bataljoni, vendar pa bi jim to zelo okrnilo vire, ki jih ne bi ostalo veliko za morebitne druge konflikte.

nazaj na vrh