Za predsednika avstrijskih svobodnjakov izvoljen Norbert Hofer; nadaljeval bo z bojem proti političnemu islamu

Norberta Hoferja je leta 2016 na predsedniških volitvah za las premagal Alexander Van der Bellen. Foto: Ailura/Wikipedia Norberta Hoferja je leta 2016 na predsedniških volitvah za las premagal Alexander Van der Bellen. Foto: Ailura/Wikipedia

Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) so na današnjem kongresu skoraj soglasno pričakovano izglasovali dosedanjega začasnega vodjo stranke Norberta Hoferja za predsednika stranke, ki jih bo konec septembra popeljal na volitve. Soglasno pa so izvolili šest podpredsednikov, med katerimi je tudi nekdanji notranji minister Herbert Kickl.

Na tajnem glasovanju za novega predsednika stranke je od 806 delegatov glasoval 801 delegat. 786 jih je glasovalo za Hoferja, 14 pa proti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Tako je zmagal z 98,25-odstotno podporo. Podpredsednike pa so delegati volili na javnem glasovanju.

Po izvolitvi je 48-letni Hofer dejal, da bodo nadaljevali z bojem proti političnemu islamu, ki je "nehuman in ga poganja vojna". Poudaril je, da islam "ni bil nikoli del naše kulture" in da to tudi nikoli ne bo, poroča avstrijska radiotelevizijo ORF na svoji spletni strani. Hkrati pa se bodo tudi posvetili novim temam, kot je varovanje okolja.

Kot svoj dolgoročni cilj je izpostavil, da bo FPÖ postala najmočnejša stranka v državi. "Ne prevzemam vodenja stranke, ki je trajno zadovoljna z drugim ali tretjim mestom," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Kot neverjetno je označil podporo, ki jo je dobil. "Vrnili smo se. Povsem smo se vrnili," je vzkliknil ter ocenil, da se lahko politični nasprotniki sedaj "toplo oblečejo", poroča APA.

Na kongresu so podprli tudi spremembo statuta, ki novemu voditelju svobodnjakov omogoča, da ob morebitnem "desničarskem zdrsu" iz stranke izključi ne samo člane strankinega vodstva, pač pa tudi druge člane stranke. Hofer je dejal, da s spremembo statuta soglašajo vsi predsedniki stranke na ravni devetih avstrijskih zveznih dežel. Ob tem je bivši minister za promet dejal, da želi v stranki pustiti svoj pečat.

Svobodnjaki želijo s kongresom v Gradcu, prestolnici avstrijske Štajerske, tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 29. septembra javnosti pokazati svojo enotnost po zanje pogubni aferi Ibiza, ki jih je stala mesta v avstrijski vladi v koaliciji z ljudsko stranko (ÖVP) in z vrha stranke maja odnesla dolgoletnega prvega moža FPÖ Heinza-Christiana Stracheja. Ta je bil na čelu stranke vse od leta 2005. Na zadnjem kongresu 4. marca 2017 je dobil 98,7 odstotka podpore, kar je bil njegov najboljši rezultat sploh. Tokratnega kongresa se ni udeležil.

Hofer je danes dejal, da želi stranko znova videti v vladi z ÖVP. A je hkrati dal jasno vedeti, da gre samo za "ponudbo", saj so lahko tudi dobra opozicija in se z njimi "ne bo lahko pogajati". Na vstop v vlado z ljudsko stranko pa da ne bodo pripravljeni, če bodo v igri tudi zeleni. Kickl je medtem izjavil, da bodo v primeru vnovične koalicijske vlade z ÖVP znova zahtevali položaj notranjega ministra, poroča ORF.

Hofer, ki je začasno vodenje stranke prevzel po odstopu Stracheja, je leta 2016 za las izgubil na predsedniških volitvah proti sedanjemu avstrijskemu predsedniku Alexandru Van der Bellnu. Veljal naj bi za zmernega politika, čeprav ga kritiki primerjajo z volkom v ovčji koži.

Kljub aferi Ibiza imajo svobodnjaki po javnomnenjskih raziskavah okoli 20-odstotno podporo, podobno kot socialni demokrati (SPÖ), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Portal Deutsche Welle pa izpostavlja, da manj kot dva tedna pred volitvami ostaja neodločena kar tretjina volivcev. Dodaja, da po volitvah koalicija med ÖVP in SPÖ ni verjetna, tako da bi lahko Svobodnjaki z novim vodstvom znova pristali v vladi. Morda pa bi lahko ÖVP za nove koalicijske partnerje izbral liberalce ali zelene, dodaja portal.

 

nazaj na vrh