Voditelji članic EU o volilnih temah in proračunu po letu 2020

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Sébastien PODVIN/Wikimedia Commons; CC-BY-2.0

Voditelji članic EU se bodo danes na neformalnem zasedanju v Bruslju brez Velike Britanije posvetili razpravi o evropskem proračunu po letu 2020 in institucionalnim vprašanjem, povezanim z evropskimi volitvami maja 2019, pri čemer bo v ospredju sporen koncept vodilnih kandidatov.

V Bruslju prevladuje mnenje, da koncepta vodilnih kandidatov, znanega po nemškem izrazu spitzenkandidaten, ki ga podpirata Evropski parlament in Evropska komisija, ni več mogoče odpraviti, čeprav v članicah unije ni navdušenja nad njimi.

Unija je koncept uvedla ob prejšnjih volitvah leta 2014. Gre za to, da vsaka politična skupina v Evropskem parlamentu imenuje svojega vodilnega kandidata, ki naj bi v primeru njene zmage na volitvah postal predsednik Evropske komisije.

Slovenija po neuradnih informacijah izpostavlja tri probleme v povezavi s tem konceptom: da ni pravne podlage zanj, da neustrezno zožuje nabor kandidatov za predsednika komisije in da vodi v pretirano spolitiziranost komisije.

Od voditeljev je pričakovati zlasti opozorilo, da vodilni kandidati ne morejo biti edini možni vir za izbiro predsednika ter da je treba pri imenovanjih na vodilne položaje v uniji upoštevati niz dejavnikov, kot so geografska uravnoteženost in enakost spolov.

Druga ključna tema bo večletni finančni okvir unije po letu 2020. Voditelji bodo razpravljali o političnih prioritetah, ki naj bi usmerjale pogajanja. Več pozornosti naj bi bile v prihodnje namenjene zlasti migracijam in varnosti pa tudi socialnim vprašanjem.

Komisija je že pred časom izpostavila, da bo treba proračun povečati z odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU na od 1,1 do 1,19 odstotka BND za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi brexita in odhodkovne zaradi novih prioritet.

Slovenija po neuradnih informacijah podpira povečanje proračuna za do 1,1 odstotka BND in ocenjuje, da bo tudi po letu 2020 ostala neto prejemnica. Najglasnejše nasprotnice povečanja proračuna so Švedska, Nizozemska, Danska in Avstrija.

Ob robu ni mogoče izključiti pogovorov o vprašanju meje med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija vztraja, da se je mogoče pogovarjati le o uresničevanju arbitražne odločbe.

nazaj na vrh