[Video] Še verjamete, da je požar povzročila iskra? Izpostavljeno

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija (Foto: epa) Simbolična fotografija (Foto: epa)

Petrolej kocka za vžiganje kaminov, aparat za varjenje, bencin in celo plinski gorilnik niso mogli tako vneti star hrastov tram, da bi se ta vžgal do te mere, da bi prišlo do ognja, ki bi požgal celoten kos lesa. V vseh primerih je izvor ognja zaradi starosti in trpežnosti lesa hitro ugasnil, zatorej je moralo pri požigu notredamske cerkve priti do močnega vira ognja, kar pa dodatno postavlja na laž uradne teorije o nesreči, ki jo je povzročila iskra.

 

Oblasti in mediji ponavljajo uradno definicijo o vzroku požara v pariški cerkvi Notre-Dame – da je šlo za nesrečo vžiga zaradi kratkega stika napeljave.

Ker mnogi v to teorijo ne verjamemo že iz preprostega fizikalnega vzroka, saj iskra pri kratkem stiku ne povzroči dovolj energije za vžig starih hrastovih tramov, so na Twitterju objavili posnetke trpežnosti tega lesa, iz katerega je bilo izdelano ostrešje notredamske katedrale, katero je pogorelo iz ponedeljska na torek v Parizu.

Na preizkusu so na hrastov tram položili petrolej kocko za vžiganje kaminov, uporabili aparat za varjenje – ki ima sicer močnejšo iskro kot pri kratkem stiku, bencin in celo plinski gorilnik, vendar kljub vsemu niso mogli tako vneti star hrastov tram, da bi se ta vžgal do te mere, da bi prišlo do ognja, ki bi požgal celoten kos lesa. V vseh primerih je izvor ognja zaradi starosti in trpežnosti lesa hitro ugasnil, zatorej je moralo pri požigu notredamske cerkve priti do močnega vira ognja, kar pa dodatno postavlja na laž uradne teorije o nesreči, ki jo je povzročila iskra.

Za požig tako mogočne in masivne strukture, kot je bilo ostrešje katedrale, je torej moral nekdo podtakniti izjemno močno in nevarno sredstvo, ki bi gorelo dlje časa. V preteklih dnevih smo že poročali, da so kamere ujele človeka, ki je hodil po strehi, videlo se je tudi prižiganje ognja.

Francija nima tako velikih dreves, kot so rasla v času gradnje

V požaru notredamske cerkve sta uničeni dve tretjini strehe, leseno ogrodje, ki so ga imenovali kar “gozd” pa je v dolžino merilo neverjetnih sto metrov. Za obnovo tega pomembnega kulturnega in verskega spomenika so različni donatorji sicer že zbrali skoraj milijardo evrov donacij, toda če bi želeli streho obnoviti v izvirni obliki, to dandanes ne bi bilo več mogoče, saj Francija preprosto nima več tako visokih dreves, kot so rasla v času gradnje strehe.

Med leti 1160 in 1170 je za potrebe strešnega okvirja padlo okoli 1300 hrastovih dreves, ki so bila v času poseka stara med 300 in 400 leti, posledično pa so bila izjemno visoka. Težava se pojavi, ker Francija v tem trenutku na svojem ozemlju sploh nima tako starih dreves, ki bi po višini lahko nadomestila prejšnje. Vprašanje, če jih sploh ima celotna Evropa, zato se mnogi nagibajo, da bi za obnovo strehe uporabili jeklene tramove.

C. Š.

nazaj na vrh