(VIDEO) Romana Tomc: Odstop Marjana Šarca v Evropskem parlamentu sploh ni odmeval

foto: Tamara Bizjak foto: Tamara Bizjak

Evropska poslanka Romana Tomc je bila gostja oddaje Aktualno z Romano Tomc na Nova24TV. Z voditeljem Mirom Petkom sta se pogovarjala o aktualnih evropskih in domačih temah. Za začetek sta se dotaknila nominacije Romane Tomc za poslanko leta na področju zaposlovanja in sociale. Nagrado, tako imenovanega »bruseljskega oskarja«, podeljuje časopis The Parliament Magazine, ki spremlja delo poslancev po določenih področjih.

 

Delo Romane Tomc na področju sociale je usmerjeno predvsem v zaposlovanje mladih, zagotavljanje pravičnih delovnih pogojev, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter boj proti nepoštenim praksam v zaposlovanju. V okviru tega tudi aktivacijo proti Avstriji, ki je otrokom slovenskih delavcev v Avstriji nepravično želela znižati otroške dodatke: »Veseli me, da je bilo moje delo prepoznano na ta način, to mi daje še dodatno motivacijo za naprej. V primeru Avstrije je šlo za očitno kršenje enotnega evropskega prostora, v čemer mi je pritrdila tudi Evropska komisija. Avstrija je s to potezo diskriminirala prebivalce drugih držav, podobno je pred tem poskušala tudi Nemčija. A tu moramo biti načelni. Če slovenski delavci v Avstriji plačujejo enake davke, kot avstrijski, si zaslužijo tudi enake bonitete - v tem primeru si torej njihovi otroci zaslužijo enake otroške dodatke, kot otroci avstrijskih delavcev,« opozarja Romana Tomc.

Razlike med prvo in drugo razrednimi je torej znotraj Evropske unije še veliko. Podoben primer so nepoštene prakse na področju zavajanja potrošnikov z dvojno kakovostjo izdelkov. Romana Tomc je jasna: »Raziskava, ki je bila opravljena v državah EU, je pokazala, da še vedno prihaja do različnih sestavin, različne kakovosti izdelkov v enaki embalaži. Ne gre samo za zavajanje potrošnikov, gre enostavno za goljufanje. Razlika med izdelki mora biti jasno označena, potrošnik pa naj se na podlagi tega sam odloči, kateri izdelek bo kupil.«

V nadaljevanju je Romana Tomc predstavila možnost opravljanja prakse, ki jo mladim ponuja v svoji bruseljski pisarni: »Evropski poslanci lahko mladim omogočimo opravljanje plačanega pripravništva v Evropskem parlamentu. Sama sem v prejšnjem mandatu to možnost ponudila več kot 40 mladim. Pri svojem delu v Odboru za zaposlovanje Evropskega parlamenta sem se veliko ukvarjala z zaposlovanjem mladih, zato sem želela to udejanjiti tudi v praksi. Prav vsi mladi so bili nad izkušnjo navdušeni, sama pa sem spoznala ogromno pridnih, sposobnih in entuziastičnih posameznikov. S to prakso bom seveda nadaljevala tudi v prihodnje.«

Od aktualnih tem zadnjega plenarnega zasedanja sta se najprej ustavila pri sprejemanju t. i. 7 letnega evropskega proračuna - finančne perspektive:

Prav zdaj se v Evropskem parlamentu pogovarjamo o višini in vsebini prihajajoče finančne perspektive. Finančna perspektiva Evropske unije pomeni temelje za to, kaj bomo v prihodnjih 7 letih počeli. Gre za zapleten postopek, v katerem sodeluje tako Evropska komisija, kot predsedniki vlad držav članic, zadnjo besedo pa imamo prav evropski poslanci. Z glasovanjem bomo odločili, ali predlagane smernice podpiramo ali ne. 

Države članice v ta proračun prispevajo različno. Ena večjih vplačnic je bila tudi Velika Britanija. Z Brexitom bo torej denarja še manj:

Slovenija je neto prejemnica, kar pomeni, da več denarja, kot ga v EU proračun vplača, iz njega prejme. Zato bi se bilo potrebno v dogovorih še toliko bolj zavzemati in zastopati slovenske interese. Mislim, da naš predsednik vlade pri tem ni bil uspešen.

Tako kot smo bili precej neuspešni v pogajanjih za novo finančno perspektivo, pa smo bili neuspešni tudi v pretekli: »Slovenija je bila v trenutni finančni perspektivi pri koriščenju sredstev, ki jih državam članicam ponuja Evropska unija, zelo slaba. Države imajo projekte pripravljene že za naslednjo perspektivo, mi se še vedno ukvarjamo s sedanjo, ki se letos zaključi. Kje so novi projekti? Evropska unija je Sloveniji že napovedala 92 milijonov evrov iz Sklada za pravičen prehod, ki bo državam pomagal pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Imamo te projekte že pripravljene? Vlada v odhajanju nam s to neaktivnostjo dela ogromno škodo.«

Zakaj je evropski proračun tako zelo pomemben? V prihodnosti bo večina sredstev namenjenih boju proti podnebnim spremembah, zaščiti Evrope, prilagoditvi delovnih mest digitalizaciji in tako dalje. Vsepovsod je torej potreba po več sredstvih. Velika Britanija s svojim deležem odhaja, po drugi strani pa se potrebe večajo. Denarja za vse apetite enostavno ni: »Potrebno se je torej dogovoriti, kako naprej – ali določenih projektov ne bomo uresničili, ali bomo zagotovili več sredstev? Kje ta sredstva dobiti? Bodo države članice prispevale več denarja iz svojih proračunov? To bi pomenijo velik udarec za Slovenijo. Drugi predlog, ki za zagovarja tudi Evropska ljudstva stranka, pa je enotni evropski davek, nov evropski vir.«

Zelena transformacija stane, prilagoditev industrije bolj ekološkemu delovanju bo zelo draga, to je bilo jasno že od samega začetka: »To zavedanje pa je tudi razlika med nami, Evropsko ljudsko stranko in socialisti v Evropskem parlamentu. Medtem ko mi ob podpori projektom zahtevamo tudi preračune, kako bo to vplivalo na ljudi, oni pa slepo podpirajo rešitve, ki so všečne. Proti takšnemu populizmu se je težko boriti.«

Ena glavnih tem novega mandata Evropskega parlamenta je bil Brexit. Sporazum je sedaj potrjen iz obeh strani, pogajalce pa čaka naporno delo, saj je potrebno skleniti vrsto novih dogovorov med obema partnericama:

Brexit je igra, v kateri smo izgubili vsi. A vendar je potrebno voljo ljudi spoštovati. Čaka nas leto sprejemanja novih sporazumov med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, ki bodo olajšali delovanje obema stranema. Ne smemo pa pozabiti, da se Velika Britanija z odstopom ni odrekla le obveznostim do Unije, temveč tudi ugodnostim.

Pred dnevi je minilo 777 dni od obravnave pranja denarja v Novi ljubljanski banki na Odboru Pana Evropskega parlamenta, odbora, ki je preučeval pranje denarja v državah članicah: »Vpleteni še vedno tiščijo glavo v pesek. O tem se v Sloveniji ne želi nihče pogovarjati, ne mediji, ne pristojni organi. Evropske institucije nimajo pristojnosti posegati v delo naših pristojnih institucij. S svojimi predlogi, dokumenti, lahko pozivajo, ne morejo pa namesto naših organov ukrepati. Na Malti je, po opozorilih iz EU, odstopil predsednik vlade. Pri nas se, kljub dokazanim nepravilnostim, še vedno ni zgodilo popolnoma nič.«

Za konec sta se dotaknila tudi aktualnega dogajanja v Sloveniji od odstopa predsednika vlade Marjana Šarca:

Ta novica v Evropskem parlamentu ni odmevala. Poslanci Marjana Šarca ne poznajo, saj si, za razliko od preostalih vabljenih predsednikov vlad držav članic, niti ni upal nastopiti na plenarnem zasedanju. Kot Slovenija smo z zadnjimi vladami izgubili vso kredibilnost, ki smo jo imeli od predsedovanju Evropskemu svetu leta 2008. Upam, da bomo z novo vlado to kredibilnost ponovno pridobili nazaj.

Video si lahko ogledate TUKAJ.

nazaj na vrh