Vabljeni k ogledu oddaje Beremo! Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o komunistični revoluciji, ki je razdvojila slovenski narod!

Voditelj oddaje Metod Berlec in zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar  Foto: Nova24TV Voditelj oddaje Metod Berlec in zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar Foto: Nova24TV

V soboto ob 20.10 uri vabljeni k ogledu oddaje Beremo na televiziji Nova24TV. Naša tokratna gostja bo mednarodno uveljavljena zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar. Z njo bomo spregovorili o njenem znanstveno-raziskovalnem delu, njenih knjigah in predvsem njeni najbolj znani knjigi Razdvojeni narod - Slovenija 1941 – 1945.

Dr. Tamara Griesser - Pečar se je rodila 18. marca 1947 v Ljubljani. V šolo je hodila v Ljubljani, Portorožu, Kopru, New Yorku in na Dunaju. Po končani srednji šoli na American International School na Dunaju je študirala najprej na Ameriškem kolidžu v Parizu, potem pa zgodovino in anglistiko na Dunaju. Leta 1973 je promovirala pri prof. dr. Richardu Plaschki z disertacijo Stališče slovenske deželne vlade do Koroške 1918−1920. Po koncu študija se je poročila z žurnalistom dr. Hermannom Griesserjem s katerim ima dva sinova. Živi na Dunaju.

Je avtorica številnih prispevkov in monografij. Marca 2004 ji je papež Janez Pavel II. podelil odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice. Za monografijo Razdvojeni narod: Slovenija 1941−1945, ki je najprej izšla v nemščini, je leta 2005 prejela nagrado Antona Gindelyja na Dunaju, ki jo podeljuje Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo. Sodelovala je pri nekaj mednarodnih projektih: The Impact of National Socialist and Fascist Rule on Europe (European Science Foundation), Haus der Geschichte, Dunaj, bila je članica avstrijsko-slovenske zgodovinske komisije, sodelovala pri javni tribuni Zločini totalitarnih režimov v Bruslju 2008 in pri diskusijah »Double-Memory« v okviru Evropske unije v Berlinu, kjer je nastopila skupaj z Joachimom Gauckom.

Leta 2007 se je habilitirala kot docentka na Univerzi v Mariboru, kjer predava novejšo slovensko zgodovino. V Študijskem centru za narodno spravo je med letoma 2009 in 2016 uspešno vodila raziskovalni program Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941−1990. Od leta 2017 vodi programsko skupino, ki izvaja raziskovalni program Zgodovinsko-pravni vidiki kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Je članica sveta javnega zavoda Študijskega centra za narodno spravo, akademskega sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika in sveta Zbora za republiko.

Našo tokratno gostjo bomo med drugim vprašali:

Gospa Griesser Pečarjeva, skozi oddajo bova na kratko preletela vaše številne knjige. Leta 1985 ste v nemščini izdali knjigo Cita: Resnica o zadnji evropski cesarici. Kako gledate na habsburško monarhijo oziroma Avsto-Ogrsko?

Leta 2003 ste najprej v nemščini, nato pa leto kasneje še v slovenščini, izdali izredno pomembno knjigo z naslovom Razdvojeni narod – Slovenija 1941 – 1945; Okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija. Kaj vse ste želeli s to zgodovinsko raziskavo prikazati?

Najprej je aprila 1941 slovenski narod prizadela okupacija!? Se pravi kmalu po smrti njenega nespornega voditelja dr. Antona Korošca! Decembra 1940? Njegov naslednik na čelu SLS Franc Kulovec pa je bil ubit v nemškem letalskem napadu na Beograd. V knjigi ob tem pišete o zmedi po nemškem napadu in strategiji bana Natlačna…

No, na drugi strani vsako leto znova poslušamo o 27. aprilu kot dnevu upora proti okupatorju, o dnevu, ko naj bi bila leta 1941, v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani, ustanovljena t. i. Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Vi vsako leto poudarjate, da je to daleč od resnice!?

Čas druge svetovne vojne je bil prelomen tudi za Cerkev na Slovenskem. Medvojno ravnanje ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana je še danes za del Slovencev sporno. Negativno podobo o njem je ustvaril sodni proces avgusta 1946. Vi ste skupaj z Francetom M. Dolinarjem leta 1996 izdali knjigo Rožmanov proces. Kaj sta ugotovila na podlagi ohranjene dokumentacije sodnega procesa proti Rožmanu?

In še za konec. Kako kot zgodovinarka, ki se je veliko ukvarjala s komunistično revolucijo in vsemi njenimi negativnimi posledicami, gledate na dejstvo, da se v zadnjih letih na Slovenskem vse bolj krepi jugonostalgija, da se še vedno slavi jugoslovankega komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita in da so lani ob t. i. Poti (spomina in tovarištva) okoli Ljubljane, postavili celo jambore z rdečo zvezdo…

Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar je avtorica številnih knjig. Leta 1997 je izdala knjigo Stanislav Lenič: Življenjepis iz zapora. Leta 2005 pa knjigo Cerkev na zatožni klopi: Sodni procesi, administrativne kazni, posegi »ljudske oblasti« v Sloveniji od 1943 do 1960. Predlani je pri Družini z njeno spremno študijo izšel zbornik »Janez Zdešar, pričevalec težkih dni«. Nedavno pa je pod njenim uredniškim vodstvom izšla nova publikacija Študijskega centra za narodno spravo; Temna stran meseca II: soočenje in refleksija 20 let kasneje. In še bi lahko naštevali…

Skratka, vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV! Vredno ogleda!

 

 

nazaj na vrh