V Zagrebu več tisoč protestnikov proti sporni istanbulski konvenciji

Shod je organizirala državljanska pobuda Hrvaška proti istanbulski konvenciji. Shod je organizirala državljanska pobuda Hrvaška proti istanbulski konvenciji.

Z geslom Stop Istanbulski, za suvereno Hrvaško se je danes v Zagrebu več tisoč protestnikov zbralo proti ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami, ki je bolj znana kot istanbulska konvencija. Konvenciji nasprotujejo, ker menijo, da nalaga tudi uveljavitev teorije spola v hrvaški zakonodaji.

Shod je organizirala državljanska pobuda Hrvaška proti istanbulski konvenciji, ki so jo sprožila združenja, ki izhajajo iz vojne na Hrvaškem, ter konservativne skupine, ki so tesno povezane s katoliško cerkvijo. Menijo, da konvencija "grobo posega v temeljne tradicionalne, kulturne, identitetne in pravne vrednote hrvaške družbe".

Shod se je začel na Trgu žrtev fašizma, na katerem je tudi sedež vladajoče hrvaške stranke HDZ. Protestniki so med drugim zahtevali odstop hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Hrvaška vlada je prejšnji četrtek poslala predlog ratifikacije v sabor, ki bo o konvenciji odločal predvidoma sredi aprila.

Protestniki so se potem odpravil proti osrednjemu zagrebškemu trgu bana Josipa Jelačića. Videti je veliko hrvaških zastav, kot tudi različna gesla, kot so "HDZ je izdaja", "Zagreb proti IK", "Jaz sem oče, ne starš 2" in "Stop nasilju nad Hrvaško".

Nosili so tudi fotografije premierja Plenkovića, na katerih je pisalo prevara. Klicali so tudi gesla "izdaja, izdaja" in "prodane duše". Čeprav je napovedan miren shod, je bilo slišati tudi militantna gesla "v boj, v boj za narod svoj" in "pokliči, samo pokliči".

Protiprotestov ni bilo, a so nekateri državljani na balkonih in oknih na cestah, po katerih je potekal shod, izobesili gesla v podporo ratifikaciji istanbulske konvencije. Prišlo je tudi do manjšega incidenta, ker so nekateri protestniki poskusili odgnati manjšo skupini aktivistk ženskih združenj, ki so imele transparent z napisom "proti spolni ideologiji, za spolno enakopravnost".

Med protestniki je bilo videti nekaj saborskih poslancev skrajno desnih hrvaških strank, kot sta Neodvisni za Hrvaško in Hrast, kot tudi evropsko poslanko iz Hrvaške konservativne stranke Ružo Tomašić. Shoda so se udeležili tudi znani obrazi iz podobnih shodov proti splavu kot tudi iz časov veteranskih protestov proti levosredinski vladi.

Protestniki so se ustavili na trgu bana Jelačića, kjer so odpeli hrvaško himno ter znova nasprotovali premierju Plenkoviću s klici "izdaja". Prvi govorci so poudarili, da konvencija ne bo pomagala ženskam žrtvam nasilja, temveč bo uveljavila teorijo spola v hrvaško zakonodajo, šole, športna društva in verske skupnosti ter prisilila hrvaško družbo, naj sprejme teorijo spola kot "nujno resnico".

Na odru so govorile samo ženske, ki so med drugim pozvale vse saborske poslance, posebej tiste z demokrščanskimi stališči, naj ne podprejo ratifikacije v parlamentu. Med drugim so kritizirale tudi ministrico za znanost in izobraževanje Blaženko Divjak, ki podpira ratifikacijo konvencije. Povedali, da nasprotujejo predvideni reformi učnega načrta.

Posebej so napadli "levičarske" nevladne organizacije, češ da bodo po sprejetju istanbulske konvencije dobile veliko denarja, čeprav žensk ne ščitijo. Govorila je tudi bivša saborska poslanka HDZ Gordana Turić, ki meni, da je cilj konvencije, da bodo katoliki manjšina na Hrvaškem. Med drugim je kritizirala prepoved ustaškega pozdrava "Za dom spremni". Na shodu je bilo sicer videti posameznike z zastavami ustaških enot iz druge svetovne vojne.

Organizatorji protesta so z odra sporočili, da se je zbralo več kot 70.000 ljudi, a policijske ocene kažejo, da je bilo približno 5000 protestnikov. Udeleženci shoda na koncu niso šli do poslopij hrvaške vlade in sabora, kjer so načrtovali skleniti današnji protest, temveč so se razšli ob zvokih pesmi proustaškega pevca Marka Perkovića Thompsona. Napovedali so, da je naslednji korak referendumska pobuda proti konvenciji.

Hrvaška vlada je pred svojo odločitvijo o sprožitvi parlamentarnega postopka za ratifikacijo konvencije naročila raziskavo, ki je kazala, da 66 odstotkov anketirancev popolnoma in v glavnem podpira konvencijo, medtem ko 25 odstotkov vprašanih popolnoma in v glavnem konvenciji nasprotuje.

 

nazaj na vrh