V EU visoka zaposlenost, a izziv avtomatizacija

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Gyrostat/Wikimedia Commons; CC BY-SA 4.0

Pozitivni trendi na trgu dela v EU se nadaljujejo, socialne razmere pa se izboljšujejo. Stopnja zaposlenosti je rekordno visoka, dela skoraj 238 milijonov ljudi. Negotovi pa so učinki avtomatizacije in digitalizacije, med drugim zaradi avtomatiziranja delovnih mest in nestandardnih oblik dela, ugotavlja Evropska komisija.

Število zaposlenih v EU se je lani glede na leto prej povečalo za več kot 3,5 milijona. Število opravljenih delovnih ur na zaposlenega v zadnjih letih sicer narašča, a še ni doseglo ravni iz leta 2008. Razpoložljivi dohodek se povečuje, stopnja revščine pa znižuje. Delež resno materialno prikrajšanih oseb se je rekordno zmanjšal, v primerjavi z letom 2012 je prizadetih za 16,1 milijona manj ljudi, je komisija zapisala v danes objavljenem pregledu razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2018.

Pri tem pa v poročilu opozarja, da so prihodnji učinki avtomatizacije in digitalizacije negotovi. "Evropsko gospodarstvo raste hitreje in enakomerneje kot prej. Takšna rast ugodno vpliva na zaposlovanje, dohodke gospodinjstev in socialne razmere. Tehnološke spremembe imajo velik potencial za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, vendar le, če jih pravilno oblikujemo," je dejala evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen.

Zato morajo biti vsi pripravljeni na preobrazbo, pravi in dodaja, da evropski steber socialnih pravic daje smernice za pripravo na to preobrazbo. Ukrepi omogočajo boljše izobraževanje in spretnosti skozi vse življenje, na podlagi preglednih in predvidljivih delovnih pogojev ter dostopa od socialne zaščite pa zagotavljajo osnovne pravice, poudarja.

Poročilo navaja, da je tehnološki napredek ključnega pomena za večjo skupno produktivnost, a hkrati izpodriva rutinske naloge za nizko usposobljene in zvišuje ravni spretnosti za zaposljivost.

"Čeprav ni dokončnih zaključkov o možnem obsegu vpliva tehnologije na delovna mesta, študije kažejo, da je popolna ali delna avtomatizacija najbolj verjetna pri ponavljajočih se rutinskih nalogah na obstoječih delovnih mestih," so zapisali in dodali, da bi bilo po podatkih ene izmed študij lahko v bližnji prihodnosti delno avtomatiziranih od 37 do 69 odstotkov delovnih mest.

Ključno vlogo pri prilagajanju imajo boljše izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter zagotavljanje, da institucije trga dela in socialne zaščite ustrezajo svojemu namenu, pravi komisija.

S programom znanj in spretnosti za Evropo in sredstvi EU želi v sodelovanju z državami članicami, izvajalci usposabljanja in podjetji državljanom zagotoviti boljše spretnosti na vseh ravneh. Dodaja, da imajo tudi socialni partnerji pomembno vlogo pri dokvalificiranju in prekvalificiranju delovne sile ter obvladovanju večje prožnosti.

Komisija ugotavlja tudi, da z novimi tehnologijami narašča število nestandardnih delavcev in samozaposlenih. Nove oblike dela so koristne tako za delavce kot za podjetja, pravi komisija, saj omogočajo večjo prožnost ter lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa ljudem, tudi invalidom in starejšim, ponujajo nove priložnosti, da vstopijo na trg dela ali na njem ostanejo.

A pri tem opozarja na povezavo med vse pogostejšim nestandardnim delom in slabšanjem delovnih pogojev. Za platformne delavce je bilo na primer ugotovljeno, da so izpostavljeni večji nestabilnosti dohodkov in manjši varnosti zaposlitve ter imajo nezadosten dostop do socialne zaščite.

Komisija se je na to vprašanje odzvala s predlogoma za posodobitev zakonodaje na področju trga dela in sistemov socialne zaščite, ki bi ustrezali novim potrebam.

Tako predlog direktive o preglednejših in predvidljivejših delovnih pogojih določa nove minimalne standarde za vse delavce, tudi tiste z nestandardnimi oblikami zaposlitve. Cilj predloga priporočila o dostopu do socialne zaščite pa je spodbuditi države članice, da vsem zaposlenim in samozaposlenim osebam zagotovijo dostop do socialne varnosti ter prenosljivost pravic med zaposlitvami in zaposlitvenimi statusi.

nazaj na vrh