Turki glasujejo na predsedniških in parlamentarnih volitvah

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Burak Su; Flickr

Ob 7. uri po srednjeevropskem času so se odprla vrata volišč na turških predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitvah. Glas lahko na volitvah, ki veljajo za največji volilni izziv za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v njegovi 15-letni vladavini, odda okoli 56,3 milijona volivcev.

V času okrepljene opozicije in gospodarske krize Erdoganu grozi izguba absolutne večine v parlamentu, prav tako ni gotovo, da bo izvoljen že danes.

Volišča bodo odprta do 16. ure po srednjeevropskem času. Danes oddanim glasovom bodo prišteli tiste iz diaspore, kjer je okoli tri milijone volivcev svojo voljo lahko izrazilo že do 19. junija. Že zvečer naj bi bili znani prvi rezultati.

Glasovanje bo podrobno spremljala EU, saj Erdogan vztraja, da želi Turčija kljub odsotnosti napredka v pogovorih med stranema postati njena članica. Prav tako bodo pozorne ZDA, ki od nastopa mandata predsednika Donalda Trumpa z zaveznico v zvezi Nato niso uspele izboljšati odnosov.

Več deset tisoč Turkov se je ob tem odzvalo na pozive opozicije, naj nadzorujejo potek volitev. V državi so tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Erdogan je zmagal na vseh volitvah, odkar je njegova konservativna islamska stranka Pravičnost in razvoj (AKP) leta 2002 prišla na oblast. Tokrat pa ankete kažejo, da ima med petimi protikandidati močnega tekmeca v kandidatu glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Muharremu Inceju. In morda se tokrat obeta drugi krog, ki bo, če bo potreben, 8. julija.

V skladu z aprila lani sprejetimi ustavnimi spremembami predsedniške in parlamentarne volitve prvič potekajo na isti dan in po njih bo v državi namesto sedanjega parlamentarnega uveljavljen predsedniški sistem. Z njim bo novi predsednik dobil več pristojnosti, odpravili bodo položaj premierja.

Na parlamentarnih volitvah bodo v skladu z ustavnimi spremembami namesto dosedanjih 550 volili 600 poslancev. V parlament se bodo uvrstile zgolj stranke oziroma koalicije, ki bodo na nacionalni ravni presegle 10-odstotni volilni prag.

AKP je sile združila v koaliciji Ljudsko zavezništvo s skrajno desno Stranko nacionalističnega gibanja (MHP) in drugim ultranacionalističnim gibanjem BBP. Erdogan je predsedniški kandidat koalicije.

V opozicijskem Nacionalnem zavezništvu so glavne opozicijske stranke - sekularna CHP, desnosredinska stranka Iyi (Dobra), islamistična stranka Saadet ter konservativna Demokratska stranka (DP). Tri imajo svoje predsedniške kandidate - ob Inceju sta kandidata še bivša notranja ministrica in podpredsednica parlamenta Meral Aksener (Iyi) in Temel Karamollaoglu (Saadet).

Samo tri stranke nastopajo same. Med njimi ima možnost za prestop 10-odstotnega volilnega praga le prokurdska stranka HDP, ki odločno nasprotuje Erdoganu. Njen predsedniški kandidat Selahattin Demirtas vodi kampanjo kar iz zapora, kjer od novembra 2016 zaradi obtožb terorizma čaka na sojenje.

nazaj na vrh