Sramota! Genocidna levica z Violeto Tomič na čelu provocirala na spominski slovesnosti za izvensodno pobitimi v Pliberku Izpostavljeno

Foto: Večernji list Foto: Večernji list

Pri Pliberku se je danes začela tradicionalna slovesnost v spomin na več deset tisoč hrvaških žrtev povojnih komunističnih pobojev, na kateri pa jim ni dala miru slovenska poslanka Violeta Tomić, skupaj s pripadniki genocidne levice.

 

Komemoracija za več deset tisoč izvensodno pobitih Hrvatov se je začela okoli poldneva in zaenkrat poteka mirno, vendar so se kljub temu tam pojavili protestniki s partizanskimi čepicami z rdečimi zvezdami in prirejenimi nemškimi napisi “Schulter an Schulter: Gegen Faschismus.” Med njimi je bila tudi slovenska poslanka državnega zbora Violeta Tomić, skupaj z nekaterimi pripadniki genocidne Levice.

Žalna slovesnost se je začela z mašo, ki jo vodi Želimir Puljić. Ta je na začetku maše zbrane pozval, naj v prvi vrsti molijo za duše na tisoče pobitih, ki ležijo v množičnih grobiščih brez imena in obeležja. Na slovesnosti je prisoten tudi predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković, ki pa je bil ob prihodu na prizorišče deležen glasnih žvižgov. Prisotni so tudi ministri Tomo Medved, Lovro Kuščević, Milan Kujundžić in Goran Marić, pa tudi drugi vidni člani hrvaške politike, zlasti vladajoče HDZ, kot npr. Vladimir Šeks in Bruna Esih. Prisoten je tudi hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović.

Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo
Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, ustašev in domobrancev, veliko med njimi pa je bilo tudi civilistov. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95 tisoč ljudi. Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, preostale so v t.i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot.

Vojni ujetniki in civilisti so bili neposredno po koncu druge svetovne vojne pobiti v povojnih izvensodnih pobojih. Izraz predstavlja povojne revolucionarne čistke, imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, čeprav so lokalni prebivalci vedeli zanje.

C.Š./Nova24TV

nazaj na vrh