Slovenija ne bo sprejemala migrantov, ki jih bo zavrnila Nemčija. Naj ostane pri tem.

Nemška kanclerka Angela Merkel Nemška kanclerka Angela Merkel Vir: Twitter

Nemčija je od 14 držav dobila soglasje, da bodo sprejemale migrante, ki jih bo Nemčija zavrnila, je nemška kanclerka Angela Merkel zapisala v pismu o dogovoru, ki ga je poslala koalicijskima partnericama. Pozvala je tudi k vzpostavitvi posebnih centrov za obravnavo teh migrantov.

Države so privolile v hitro deportacijo migrantov, ki bodo v Nemčiji zavrnjeni, ker ne bodo imeli pravice zaprositi za azil ali pa bodo njihove prošnje zavrnjene, piše v osem strani dolgem pismu kanclerke. Med temi državami so Češka, Madžarska in Poljska, ki so sicer znane po ostrih stališčih do kanclerkine priseljenske politike.

Češki premier Andrej Babiš je sicer med današnjim obiskom v Franciji zanikal, da bi Praga privolila v dogovor z Berlinom. "Ta novica je neumnost, nobenih pogajanj ne načrtujemo, ni razloga zanje," je dejal.

Tudi madžarska vlada je nato sporočila, da niso privolili v dogovor.

Druge države so Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Litva, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Švedska. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa med njimi ni Slovenije.

Kanclerka se je zavzela tudi za vzpostavitev posebnih centrov na nemški meji za obravnavo migrantov, ki so bili že zabeleženi v sistemu Eurodac, evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov. To pomeni, da so bili registrirani v drugi državi. V te centre bodo namestili tudi tiste, ki so skušali v Nemčijo vstopiti prek zelene meje.

Migranti bodo v centrih podvrženi pospešenemu postopku, kar pomeni, da bo azilni postopek končan v enem tednu. Tam jim bodo izdali tudi poseben dokument, ki jim bo prepovedoval, da se oddaljijo od centra.

Med zgoraj omenjenimi državami ni Španije in Grčije, s katerima je Nemčija sklenila poseben tristranski dogovor o vračanju migrantov, ki so bili registrirani v teh dveh državah. Ti migranti tudi ne bodo obravnavani v centrih za pospešeno obravnavo.

Operativne podrobnosti dogovora z Atenami in Madridom bodo določili v prihodnjih štirih tednih, za pogajanja pa bo zadolžen nemški notranji minister Horst Seehofer iz Krščansko-socialne unije (CSU).

V pismu, ki ga je Merklova poslala vodstvoma CSU in socialdemokratov (SPD), je napovedala še, da bodo nemške zvezne policiste poslali v Bolgarijo, kjer bodo sodelovali pri krepitvi zunanje meje EU. Nemška policija pa bo okrepila tudi Frontexove sile na grški meji z Makedonijo in Albanijo. Merklova želi te ukrepe uveljaviti do konca avgusta.

"Pripravljeni pa moramo biti tudi Slovenijo in Hrvaško podpreti pri varovanju meja, če bo potrebno," je še povedala. Zavzela se je tudi za ostrejši nadzor nad zlorabami schengenskih vizumov.

Vprašanje, ali bodo sklepi vrha EU in dogovori z državami o vračanju migrantov zadostovali, da bo bavarska CSU zakopala bojno sekiro v sporu s sestrsko Krščansko-demokratsko unijo (CDU), ostaja odprto. Seehofer je namreč pred vrhom grozil, da bo na meji z julijem začel zavračati migrante, če Merklova ne bo našla evropske rešitve.

Notranji minister naj bi svojim sodelavcem naročil, naj preučijo predlagane ukrepe. Sam naj se danes še ne bi javno opredelil do predlogov in predstavil nadaljnjih korakov v sporu z Merklovo. V nedeljo se bosta sicer ločeno sestali vodstvi CDU in CSU, ki bosta razpravljali o predlogih in nadaljnjih ukrepih.

Bavarski ministrski predsednik Markus Söder je danes povedal, da so evropski voditelji dosegli več, ko je bilo pričakovano, vendar pa sklepi še vedno dovoljujejo nacionalne ukrepe.

Na vrhu so se dogovorili za uveljavitev notranjih ukrepov proti sekundarnim migracijam, so dejali in dodali, da je Merklova že v petek povedala, da sklepi vrha in dogovori zadostujejo zahtevam Seehoferja.

Evropski voditelji so se v petek med drugim dogovorili o centrih za obravnavo migrantov zunaj EU in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj unije. Okrepili bi tudi varovanje zunanjih meja.

nazaj na vrh