Predsednik Evropskega parlamenta za podaljšanje roka za brexit do 31. januarja, veleposlaniki EU bodo o tem razpravljali

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli se je danes zavzel za to, da bi Evropska unija po zamrznitvi potrjevanja zakona o izstopnem dogovoru v britanskem parlamentu Londonu odobrila podaljšanje roka za brexit do 31. januarja 2020. "Mislim, da bi bilo dobro, da Evropski svet sprejme to podaljšanje," je še zapisal v sporočilu za javnost.

 

Kot je dodal Sassoli, bi podaljšanje roka za izstop, kar je predlagal tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, britanskemu parlamentu omogočilo, da pojasni svoje stališče, Evropskemu parlamentu pa, da opravlja svojo vlogo.

Evropski parlament sicer ne odloča o podaljšanju roka za brexit, je pa zadnji člen v procesu ratifikacije dogovora o brexitu med EU in Združenim kraljestvom.

Ker je Johnson v torek zamrznil potrjevanje zakona o izstopnem dogovoru v spodnjem domu britanskega parlamenta, je tako praktično nemogoče, da bi Evropski parlament o ratifikaciji dogovora odločal pred 31. oktobrom, ko je še veljaven rok za izstop.

Velika Britanija je za podaljšanje roka za brexit zaprosila v soboto, potem ko je Westminster podprl dopolnilo, s katerim je preložil dokončno potrditev dogovora o brexitu do sprejetja potrebne zakonodaje. Britanska prošnja vsebuje željo po trimesečnem podaljšanju, torej do 31. januarja, a v igri so tudi druge možnosti. S podaljšanjem mora soglašati vseh preostalih 27 članic EU.

Kaj bodo sklenili veleposlaniki držav članic EU?

Po zamrznitvi potrjevanja zakona o izstopnem dogovoru v britanskem parlamentu bodo veleposlaniki držav članic unije danes razpravljali o morebitni vnovični preložitvi datuma brexita, za katero je v soboto zaprosil London. Zaenkrat naj še ne bi bilo jasno, za kako dolgo podaljšanje naj bi šlo.

Poslanci spodnjega doma parlamenta so v torek na prvem glasovanju potrdili Johnsonov predlog zakona, s katerim bi uzakonili nedavno dogovorjeni sporazum o izstopu iz EU. S 14 glasovi večine pa so tik za tem zavrnili časovnico, ki je za obravnavo zakona v spodnjem domu parlamenta predvidevala tri dni.

Johnson je vztrajal, da še vedno želi Združeno kraljestvo popeljati iz unije 31. oktobra, a je priznal, da mora glede dokončne odločitve o nadaljnjem ukrepanju počakati, dokler EU ne sporoči odločitve glede podaljšanja roka za izstop.

Britanska vlada je bila za trimesečno preložitev brexita v skladu s septembra sprejetim zakonom primorana zaprositi v soboto, potem ko je parlament podprl dopolnilo, s katerim je preložil dokončno potrditev dogovora o brexitu do sprejetja potrebne zakonodaje.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v torek sporočil, da bo voditeljem EU priporočil preložitev brexita. O tem se bodo že danes popoldne pogovarjali veleposlaniki držav članic pri EU, a odločitve še ni pričakovati. Nejasno naj bi še bilo, kako dolgo naj bi bilo podaljšanje. Med drugim bi si v Bruslju glede tega želeli jasnejše opredelitve časovnega načrta Londona.

Britanska prošnja sicer vsebuje željo po trimesečnem podaljšanju, torej do 31. januarja, a v igri so tudi druge možnosti. Za kakršnokoli podaljšanje bi že šlo, bi se to obdobje po pisanju BBC lahko predhodno zaključilo, če bi parlament potrdil zakon o izstopnem sporazumu.

Irski premier Leo Varadkar je v današnjem telefonskem pogovoru s Tuskom podprl preložitev do konca januarja 2020. Združeno kraljestvo bi lahko izstopilo pred tem datumom, če bi bil prej ratificiran izstopni sporazum, so sporočili iz Varadkarjevega kabineta.

Francija je že v torek zvečer sporočila, da je pripravljena na krajšo preložitev. "Konec tedna bomo videli, če je zgolj tehnično podaljšanje več dni upravičeno, da bi britanski parlament lahko zaključil parlamentarni postopek," je v senatu dejala državna sekretarka za evropske zadeve Amelie de Montchalin.

Tudi nemški zunanji minister Heiko Maas je menil, da krajša preložitev ne bi bila problem. "Če bi datum izstopa preložili za dva, tri tedne, da bi lahko poslanci v Londonu ratificirali zakonodajo, menim, da bi bil to še najmanjši problem," je povedal.

Pri preložitvi do konca januarja pa bi morali vedeti, kaj je razlog za to, kaj se bo v tem času zgodilo in ali bodo v Veliki Britaniji volitve. "Predvsem moramo vedeti, kaj nameravajo storiti Britanci in Johnson. To je danes še vedno zelo nejasno," je poudaril v pogovoru za nemško televizijo RTL, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Slovenski premier Marjan Šarec je v ponedeljek napovedal, da bo s Tuskom o britanski prošnji za vnovično preložitev brexita govoril v prihodnjih dneh. Po oceni Slovenije bi bila preložitev smiselna, če je utemeljena.

nazaj na vrh