Somalijski prehodni vladi se bo danes po osmih letih iztekel mandat. Minula leta so sicer v Somaliji zaznamovali predvsem krvavo nasilje, pomanjkanje napredka ter razširjena korupcija. A tudi politični proces, ki naj bi tej revni državi na Afriškem rogu prinesel svetlejšo prihodnost, ima po ocenah analitikov globoke napake.
Ustavodajna skupščina, ki so jo izbrali tradicionalni starešine in v kateri so bili zastopani vsi somalijski klani, je pred tremi tedni podprla osnutek nove ustave. Državo sedaj med drugim čaka oblikovanje parlamenta prav tako s strani tradicionalnih starešin, ki bo ratificiral ustavo in izvolil novega predsednika države. Ker glasovanje na območjih, ki so v rokah skrajne islamistične milice Šebab, ni mogoče izvesti, splošne volitve ali referendum o ustavi niso predvideni.
Revno državo na Afriškem rogu poleg hude suše pesti dve desetletji trajajoča vojna. Zadnja zares delujoča vlada je padla v državnem udaru leta 1991, državo pa so začeli pretresati spopadi med rivalskimi klani. Zavladal je kaos, ki je med drugim omogočil "razcvet" piratov ter z Al Kaido povezane milice Šebab. Slednja še vedno nadzoruje velika območja predvsem na jugu in v osrednjem delu države, čeprav je v minulem letu pod hudim udarom provladnih sil in regionalnih vojsk izgubila več ključnih mest in strateško pomembnih oporišč. A islamisti ostajajo velika grožnja. Od leta 2007 v Somaliji sicer deluje 17.000-članska mirovna misija Afriške unije Amisom, ki deluje ob mandatu ZN.
STA, A.M.P.