Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Zaradi Assangea naj bi grozili z vdorom na veleposlaništvo

Primer ustanovitelja spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea, ki na veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu še vedno čaka na politični azil, se zaostruje. Britanske oblasti so namreč zagrozile, da bi lahko vdrle na veleposlaništvo in Assangea aretirale. Ekvadorske oblasti naj bi odločitev glede azila za Assangea objavile še danes po 14. uri.

Po besedah ekvadorskega zunanjega ministra Ricarda Patina je Velika Britanija Ekvadorju v torek pisno zagrozila, da bi lahko vdrla na njegovo veleposlaništvo, če ji ne bo sam izročil ustanovitelja WikiLeaksa.

Na britanskem zunanjem ministrstvu so sicer zanikali, da bi šlo za grožnjo. Kot so pojasnili, so želeli predvsem razjasniti, kakšna je britanska zakonodaja, ki bi se je moral zavedati tudi Ekvador.

Britanske oblasti naj bi dale Ekvadorju tudi vedeti, da ne bodo omogočile varnega prehoda čez državo, četudi se bodo v Quitu odločili, da Assangeu dodelijo politični azil, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na zapisnik s srečanja britanskega odpravnika poslov z ekvadorsko vlado.

Kot je v sredo še povedal ekvadorski minister, bodo odločitev o tem, ali bodo Assangeu, ki se je na njihovo veleposlaništvo zatekel 19. junija, odobrili politični azil, predvidoma sporočili danes. Odločitev naj bi bila znana po 14. uri po srednjeevropskem času.

Britanska policija je medtem okrepila prisotnost pred ekvadorskim veleposlaništvom v Londonu, kjer se je v pričakovanju odločitve že zbralo več deset Assangeovih privržencev in aktivistov. Policija je tri med njimi aretirala. Razlogi za tak ukrep niso znani.

Na družbenem omrežju Facebook se je oblikovala posebna skupina proti Assangeovi izročitvi Švedski. Po njenih napovedih naj bi se tekom dneva pred veleposlaništvom zbralo celo okoli 600 somišljenikov, ki grozijo s protesti po vzoru gibanja Okupirajmo.

Sicer se je tudi pred britanskim veleposlaništvom v Quitu v sredo zbrala manjša skupina okoli 30 protestnikov, ki so vzklikali: "Anglija, česa ne razumete? Mi smo suvereni!"

Britansko zunanje ministrstvo naj bi v sporočilu ekvadorski strani po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sicer Ekvador posebej opozorilo na zakon iz leta 1987, ki omogoča odpravo diplomatskega statusa posameznemu poslopju, če ga tuja država ne uporablja več za namene svoje misije oz. v namene konzularne službe.

Vendar AP ob tem izpostavlja, da niso našli nobenih podatkov o konkretnih primerih, ko bi na podlagi tega zakona upravičili vstop na silo na katero od veleposlaništev.

Posamezni analitiki v Ekvadorju so sicer izrazili dvom, da bi britanske oblasti dejansko vdrle na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, še poroča AP.

Napoved Velike Britanije so medtem že obsodili na spletni strani WikiLeaks ter ga označili kot "sovražno in skrajno" grožnjo. Assangeova mati Christine pa je izrazila prepričanje, da za omenjeno britansko grožnjo stojijo ZDA. "Kar ZDA želijo, ZDA od svojih zaveznic tudi dobijo, ne glede na to, če je to pravno ali etično sprejemljivo oziroma če gre za kršitev človekovih in zakonskih pravic," je dejala novinarjem v Avstraliji.

41-letni Assange se je zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu 19. junija, da bi se izognil izročitvi iz Velike Britanije na Švedsko, kjer ga želijo zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnih napadih.

Assange se boji, da ga bo Švedska izročila naprej ZDA, kjer mu grozijo obtožbe zaradi vohunjenja, saj je WikiLeaks objavil številne tajne ameriške diplomatske dokumente, med drugim o vojnah v Iraku in Afganistanu.

STA; P.J.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji