Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Republikanci Obami: Torte nisi spekel samAmeriški predsednik Barack Obama je danes dopolnil 51 let in ne skriva, česa si najbolj želi. To je zmaga na predsedniških volitvah 6. novembra in nov štiriletni mandat v Beli hiši.

Republikanci, ki bodo storili vse kar morejo, da se to ne zgodi, so Obami za rojstni dan odprli šaljivo spletno stran in svojim demokratskim kolegom v nacionalnem odboru stranke poslali torto s pripisom, da te torte Obama ni spekel sam.

Gre za norčevanje iz predsednikovega besednega spodrsljaja, ko je v govoru dejal, da podjetniki niso sami zgradili cest in mostov, ki jih potrebujejo za svoj posel. Vzet iz celote pa je stavek zvenel kot trditev, da poslovneži niso sami ustvarili svojega posla. Kampanja Obamovega republikanskega nasprotnika že več kot teden dni veselo vrti oglase s to izjavo.

Na spletni strani pa lahko podporniki republikancev podpišejo čestitke Obami za rojstni dan. Besedilo ene od čestitk pravi, da brezposelni voščilec nima denarja za darilo, ampak bo slekel tudi zadnjo srajco za Obamo. Na drugi je do pasu razgaljeni ruski predsednik Vladimir Putin, na tretji spet predsednik Venezuele Hugo Chavez.

Na četrti pa je predsednica senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti demokratka Dianne Feinstein, ki pravi, da je novica o rojstnem dnevu ušla v javnost. Gre za norčevanje iz kritik na račun predsednika, da namenoma objavlja zaupne podatke o vojni proti terorizmu, da se prikaže v dobri luči.

Demokrati so torto poslali republikancem nazaj na njihov nacionalni odbor s študijo Romneyjevega davčnega načrta, ki ugotavlja, da bo republikanski predsednik dodatno znižal davke bogatim in povišal vsem ostalim.

Obama bo rojstni dan najverjetneje preživel zasebno v letovišču Camp David, že v četrtek pa je privržencem na Floridi dejal, da si najbolj želi zmage v tej zvezni državi in s tem tudi vnovične osvojitve Bele hiše.

Pravo slavje bo 12. avgusta v Chicagu, kjer bo Obama v svoji hiši gostil ljudi, ki bodo pripravljeni na široko odpreti denarnice za njegovo volilno kampanjo. Romney pa je že v petek dobil odmevno darilo. Njegovo kampanjo je na zborovanju v Idahu javno podprl filmski zvezdnik in režiser Clint Eastwood.

Republikanec Eastwood je letos poskrbel za razburjenje z nastopom v reklami za avtomobilsko podjetje Chrysler, ki so jo predvajali v polčasu finalne tekme ameriške nogometne lige. V njej Eastwood pravi, da je v Ameriki sedaj šele polčas, kar so nekateri razumeli, kot podporo Obami, ki je rešil avtomobilsko industrijo pred propadom s proračunsko pomočjo.

Eastwood je takrat dejal, da ne podpira nobenega kandidata, ampak je posnel oglas v podporo ameriškemu duhu in delovnim mestom. V Idahu pa je dejal, da Amerika potrebuje zagon, zato podpira Romneyja, ki bo uvedel bolj pošteno davčno politiko.

STA, B.S.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji