Hrvaška se vrača k sporazumu Tuđmana in Izetbegovića o meji z BiH

Ponedeljek, 30 Julij 2012 13:26

0 Komentarjev

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je po nedeljskem srečanju z kolegom iz BiH Zlatkom Lagumdžijo v Motovunu dejala, da bodo v hrvaškem saboru verjetno razpravljali o ratifikaciji sporazuma o meji, ki sta ga podpisala sedaj že pokojna bivša predsednika držav Franjo Tuđman in Alija Izetbegović. HDZ nasprotuje sporazumu zaradi spornega ozemlja.

Kot so potrdili na hrvaškem zunanjem ministrstvu, sta se Pusićeva in Lagumdžija sestala na delovnem kosilu, govorila pa sta o cestnem koridorju skozi BiH pri Neumu in reševanju spora o meji med državama.

Pusićeva je dejala, da hrvaška vlada namerava v sabor poslati sporazum, ki sta ga sedaj že pokojna Tuđman in Izetbegović podpisala leta 1999.

Čeprav je bil sporazum pripravljen za ratifikacijo leta 2005, Hrvaška sporazuma ni ratificirala, ker je takratni državni vrh na čelu s HDZ nasprotoval, da bi BiH dobila tudi vrh polotoka Kleka ter dva otočka pri Neumu, Mali in Veliki škoj, ki naj bi pripadla BiH. Do dodatnega zapleta je prišlo, ko je del politikov BiH začel trditi, da ima BiH zaradi lastništva nad tema otočkoma tudi pravico do izhoda na odprto morje, česar Hrvaška ne priznava.

Pusićeva je za hrvaški radio pojasnila, da se z omenjenim sporazumom Hrvaška ničemur ne bo odpovedala.

"Hrvaška določa meje svojega ozemlja ne le na spornih točkah, temveč na 1000 kilometrih meje z BiH," je izjavila Pusićeva, ki je poudarila, da gre za dolgotrajen in zapleten postopek.

Kot je dodala, je zelo verjetno, da bodo sporazum v enaki obliki znova predlagali za ratifikacijo, ker se o tem na vladi pogovarjajo že nekaj mesecev.

Čeprav prisega na vrnitev Tuđmanovi politiki, opozicijska HDZ poudarja, da sta omenjena otočka in vrh Kleka vedno bila del hrvaškega ozemlja ter nasprotujejo možnosti, da bi Hrvaška BiH prepustila milimeter svojega ozemlja.

Lagumdžija je v pogovoru za današnji sarajevski časnik Dnevni avaz dejal, da morata oba otočka in vrh Kleka pripasti BiH, da pa mora imeti tudi Hrvaška možnost, da poveže svoje ozemlje. Ob tem je omenjal tudi most proti Pelješcu in zavrnil ugibanja o trgovini med državama.

Tudi hrvaški premier Zoran Milanović je med sobotnim obiskom na Korčuli potrdil, da se o sporazumu o meji z BiH intenzivno pogovarjajo, potem ko šest let o tem ni bilo niti besede.

"Na koncu se bomo morali dogovoriti, ne gre za trgovino temveč dogovor s sosedi," je dejal Milanović, ki je spomnil, da bodo spor o meji s Slovenijo uredili na podlagi arbitražnega sporazuma.

Hkrati je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija v dobri veri izpolnila in potrdila tudi svoje obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom hrvaške pristopne pogodbe z EU.

Sporazum o meji z BiH je znova aktualen, medtem ko Hrvaška išče rešitev, da bi prometno povezala skrajni jug Hrvaške, ki je kopensko popolnoma ločen od večjega dela države zaradi izhoda BiH na Jadransko morje pri Neumu.

Fizična prekinitev kontinuitete ozemlja bo težava tudi pri uvajanju schengenskega reda, ki ga Hrvaška načrtuje v letu 2015 oziroma dobre dve leti po načrtovanem vstopu v EU.

Potem ko je Milanovićeva vlada napovedala, da bodo skupaj z BiH gradila cestni koridor čez ozemlje sosednje države proti Dubrovniku, je iz Evropske unije dobila pozitivne odzive na možnost, da bi Bruselj lahko finančno sodeloval pri izgradnji mosta na Pelješac, ki ga je Milanovićeva vlada pred tem začasno opustila zaradi velikih stroškov projekta.

Minister za promet BiH Damir Hadžić je prejšnji teden izjavil, da so v Sarajevu pripravljeni pomagati Hrvaški, sicer pa da je potrebno spoštovati suverenost BiH, posebej ko gre za nemoteno plovbo v zalivu pri Neumu.

"Dvomim, da Zagreb potrebuje meddržavni spor o meji, posebej zdaj, ko je z eno nogo v EU, tako kot BiH ne potrebuje nasprotnika, ki bi oviral njeno pot proti Bruslju. Hrvaška se zaveda, kakšno ceno je plačala v primeru Piranskega zaliva in novega podobnega primera na tem območju nihče ne potrebuje," je izjavil Hadžić.

Medtem je evropski komisar za širitev Štefan Füle povabil zunanja ministra Hrvaške in BiH 19. septembra v Bruselj na srečanje s pristojnimi predstavniki Evropske komisije, da bi pomagali pri urejanju odprtih vprašanj med državama.

V načrtu pa je tudi skupna seja vlad Hrvaške in BiH, na kateri bi poiskali rešitev za vsa odprta vprašanja.

STA, G. B.