Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Ciprski predsednik želi finančno pomoč od EU in RusijeCiprski predsednik Demetris Hristofias je danes v Nikoziji povedal, da želi Ciper finančno pomoč tako od območja evra kot od Rusije, in poudaril, da sta obe pomoči združljivi. Sicer pa se mora Hristofias, ki velja za zadnjega komunističnega voditelja v EU, braniti pred očitki zaradi vezi z Rusijo in komunističnih korenin.

Ciper je julija prevzel polletno predsedovanje Svetu EU. Medtem ko je bila Madžarska pred letom in pol pod žarometom medijev zaradi spornega zakona o medijih, so v primeru Cipra v ospredju komunistične korenine vladajoče stranke Akel, tesne vezi z Rusijo in odprta vprašanja s Turčijo.

Ciprčani cenijo politično stranko Akel, ker služi ljudem, poudarja predsednik, ki je tudi šef ciprske vlade. Hristofias, ki je bil na položaj izvoljen leta 2008, je danes v Nikoziji povedal, da se zanj na volitvah ne bo še enkrat potegoval.

Akel se po Hristofiasovih besedah zavzema za pravice delavcev, boril se je proti Hitlerju in fašizmu, njegovi člani so tako ciprski Grki kot ciprski Turki, vselej je podpiral demokracijo. "Želimo, da nas sodite po tem, ne po neki etiketi," je poudaril.

Ob tem je pripomnil, da tudi kolegi iz drugih članic unije nanj ne gledajo kot na komunista in da komunizem niti ne obstaja več, da ciprski mediji ne pišejo o tem, tudi opozicija tega ne izpostavlja. "Žal mi je, da se moram braniti zaradi svojih komunističnih korenin," je dejal.

Ciprski predsednik želi finančno pomoč od EU in Rusije


Ciper pod drobnogledom zaradi tesnih vezi z Rusijo

Poleg tega je Ciper pod drobnogledom zaradi tesnih vezi z Rusijo, ki jo tudi prosi za finančno pomoč, že drugič. "Za pomoč smo vprašali Rusijo in EU. Ne razumem, zakaj bi bilo s tem kaj narobe," je menil predsednik in izrazil prepričanje, da lahko združijo obe pomoči.

Po njegovih besedah je namreč normalno, da članica unije, ki ima tradicionalno dobre odnose s tretjo državo, to državo prosi za pomoč, ki jo lahko dobi brez dodatnih pogojev, ki ji jih bo postavila EU. Povedal je tudi, da na odgovor Moskve še čakajo.

"Rusija ni nekdanja Sovjetska zveza," je še pripomnil ciprski predsednik. Navedbe, da Rusija preko Cipra prevaža orožje na Bližnji vzhod, pa je komentiral z besedami, da "očitno kroži veliko pravljic o Cipru".

Ciprski odnosi z Rusijo so pod drobnogledom tudi zaradi Sirije, ki je soseda Cipra. Rusija skupaj s Kitajsko v Varnostnem svetu ZN preprečuje odločnejše ukrepanje proti sirskemu režimu zaradi nasilja nad civilisti.

Ciprski predsednik je dogajanje v Siriji označil za "tragedijo" in "skrivno državljansko vojno". Na vprašanje, kakšna je po njegovih besedah rešitev, je odgovoril, da upajo na miroljubno rešitev ter da se s tem ukvarja VS ZN in da bo ciprsko predsedstvo sledilo smernicam EU.

"Zelo nas skrbi dogajanje v regiji," je še dejal Hristofias in spomnil na težave v primeru libanonske krize pred nekaj leti, ko je bil otok pod velikim pritiskom beguncev. Ob tem je zatrdil, da bo Ciper pri evakuaciji beguncev pomagal, če bodo razmere v regiji postale "še bolj eksplozivne".

Ob začetku ciprskega predsedovanja EU je v ospredju tudi vprašanje odnosov med Ciprom in Turčijo, ki je zaradi nerešenega vprašanja od leta 1974 razdeljenega otoka zagrozila z bojkotom ciprskega predsedstva.

"Žal ni nobenega razvoja dogodkov glede ciprskega problema. Napredka ni, smo v popolnem zastoju," je stanje danes opisal ciprski predsednik in zatrdil, da si zelo želi rešitve problema, a da se turška stran z njim ne želi niti sestati.

Ob tem je Ankaro vnovič obtožil, da že nekaj časa izvaja kolonializem na zasedenem ciprskem ozemlju, in izpostavil, da imajo ciprski Turki veliko več skupnega s ciprskimi Grki kot s samimi Turki, torej da imajo ciprsko identiteto. "Stvari niso preproste," je še pripomnil.

STA; P.J.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji