Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

V Grčiji predvolilno kampanjo zaključili v znamenju svarilPred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami se je v petek zvečer v Grčiji sklenila tudi predvolilna kampanja. Vodilne stranke so na zaključnih zborovanjih še zadnjič pozvale volivce, naj jih podprejo, v ozadju pa so bila predvsem svarila pred katastrofo, ki čaka državo, če se bo odločila za "napačno opcijo".

Vodja konservativne Nove Demokracije Antonis Samaras je na zaključnem zborovanju v Atenah opozoril, da se Grki v nedeljo odločajo med tem, ali bodo ohranili evro ali se bodo vrnili na drahmo.

V skrajno levi stranki Siriza pa je mladi in karizmatični vodja Aleksis Cipras ponovil, da želi, da bi Grčija evro ohranila, vendar pa nasprotuje pogojevanju mednarodne pomoči s strogimi varčevalnimi ukrepi, ki dušijo Grke. Kot je dejal, bo dogovor, ki sicer preprečuje bankrot Grčije, "v ponedeljek zgodovina". "Bruselj nas pričakuje in v ponedeljek prihajamo na nova pogajanja," je napovedal.

Pri tem je navedel primer Španije, ki je prav tako napovedala, da bo zaprosila za mednarodno pomoč, a ji za to ne bo treba pristati na stroge varčevalne ukrepe, kot je to morala Grčija. "Španiji se je uspelo izpogajati o finančni pomoči brez paketa za finančno konsolidacijo, kljub grožnjam in izsiljevanju posojilodajalcev," je dejal.

Ponovna pogajanja glede mednarodne pomoči sicer napoveduje tudi Samaras, ki se mu z Novo demokracijo vendarle obeta rahla prednost pred Ciprasom in njegovo Sirizo. Vendar pa opozarja, da zdaj za to še ni pravi čas.

"Če bi prišli v konflikt z našimi partnerji, bi nas prisilili, da zapustimo evro. Potem ne bi mogli uvažati ničesar. Dobesedno bi izgubili vse in na koncu bi morali pristati na mnogo hujše pogoje, da bi si zagotovili zgolj nujne potrebščine," je opozoril Samaras.

Hkrati pa je napovedal, da bo on tisti, ki bo Grčijo popeljal iz krize. "Izšli bomo iz krize, ne bomo pa izšli iz evra. Nikomur ne bomo dopustili, da nas bo izključil iz Evrope," je dejal Samaras.

Samaras je tudi dejal, da bi v primeru zmage na volitvah lahko oblikoval vlado s socialisti, ki imajo podobno stališče glede reševanja krize. Tovrstna pogajanja so po volitvah pred šestimi tedni sicer propadla in Grki morajo na nove predčasne volitve, a bi bila zdaj lahko ta koalicija verjetnejša, saj naj bi socialistični Pasok doživel še hujši poraz kot v začetku maja.

V nedeljo se bodo za glasove volivcev potegovali kandidati iz več kot 30 strank, realne možnosti za vstop v parlament pa jih ima osem. Opazovalci napovedujejo predvsem tesen boj med konservativno Novo demokracijo in Sirizo.

Znova pa naj nobeni ne bi uspelo zbrati absolutne večine v 300-članskem parlamentu. In to kljub pravilu, po katerem se glede na volilni rezultat razdeli le 250 poslanskih mandatov, preostalih 50 pa prejme zmagovalka volitev. To pomeni, da bodo verjetno spet sledila težavna pogajanja o oblikovanju koalicije.

V skladu z grško zakonodajo predsednik države po volitvah mandat za sestavo vlade podeli vodji najmočnejše stranke. Če ta ne uspe oblikovati koalicije, gre mandat vodji druge največje stranke, nato pa po potrebi še vodji tretjeuvrščene. Vsak od njih ima le tri dni časa. Če so vsi neuspešni, sledijo pogovori vseh predsednikov strank pri predsedniku države. Če tudi ti ne prinesejo rezultata, sledijo v 30 dneh vnovične volitve.

STA, B.S.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji