Peterle o Junckerjevemu izživljanju nad stranko madžarskega premierja: “Orban uporablja besede, kot so družina, narod, identiteta, celo krščanstvo. Za zahodnoevropski glavni tok je to nezaslišano in nazadnjaško” Izpostavljeno

  • Napisal  C. Š. / Nova24tv
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Lojze Peterle (foto: Facebook) Lojze Peterle (foto: Facebook)

Evropski poslanec Lojze Peterle je na svojem Facebook profilu zapisal svoje mnenje o madžarskem premierju Viktorju Orbanu, proti kateremu se je izrekel še predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker, ki bi ga umaknil z mesta Evropske ljudske stranke. V torek so nato o aktivaciji člena 7 govorili ministri.

 

Peterle je zapisal, da je Viktorja Orbana spoznal leta 1989, kot mladega liberalca in obetavno ime madžarske politične pomladi, pozneje pa je prevzel vodstvo madžarskih krščanskih demokratov. “Sedela sva skupaj kot podpredsednika ELS na sejah njenega predsedstva. Vedno je govoril jasno, včasih tudi provokativno, vendar ne proti Evropi. Ne prištevam ga med svetnike, v marsičem se z njim ne strinjam, vsekakor pa mu priznavam voditeljstvo in velike politične uspehe po prevzemu izredno težke zapuščine po socialistični vladavini,” poudarja evropski poslanec in dodaja, da je uspel je z gospodarsko politiko popeljati Madžarsko iz krize. Tega mu ne oporekajo. Na močno kritiko je naletel, ko se je resno spoprijel z dediščino komunizma, ko je postavil nekaj stop-znakov prevladujočemu evropskemu ideološkemu glavnemu toku in ko se je distanciral od evropske (nemške) migracijske politike. “V starem jeziku bi rekli, da se levo-liberalni odpor do njega hrani predvsem iz ideologije.”

Za glavni tok je bilo po mnenju Peterleta nesprejemljivo, da je Madžarska z ustavo opredelila, kaj je zakon. “Tako kot še pet drugih bivših komunističnih držav. Podoben odziv je doživel, ko je spregovoril o madžarski in evropski identiteti. V tej zvezi je jasno omenil krščanstvo kot narodo/državo/kulturo-tvorni element. Ni ga prištel k tradiciji ali ga dal v arhiv, ampak ga jemlje kot enega od virov inspiracije za nadaljevanje evropskega projekta,” ocenjuje Peterle.

“Ko sem bral njegov lanski božični govor, v njem nisem videl kulturno-bojnih namenov, pač pa jasen pogled na preteklost in vprašanje, iz česa bomo živeli naprej. Temu je sledila ideološko-politična etiketa: ‘identitetna desnica’. Orban uporablja besede, kot so družina, narod, identiteta, celo krščanstvo. Za zahodnoevropski glavni tok je to nezaslišano in nazadnjaško. Sprašuje se, kako je mogoče, moralizira in obsoja.”
Podobno je glede migracij. “Spominjam se, ko smo doživljali številne migrante (mnogi niso bili begunci), ki so nekaj časa prestopali slovensko-hrvaško mejo brez vsakršnih dokumentov na poljubnih mestih. Orban je rekel, da želi kontrolirano prehajanje meje in da hoče vedeti za vsakega pravo ime. Dejal je tudi, da bo varoval državne meje, če EZ ne bo sposobna zavarovati zunanjih meja. Kasnejši razvoj mu je dal več ali manj prav, tudi z zadnjim sklepi Evropskega sveta.”

Orban ni glavni problem Evrope
Peterle v nadaljevanju poudarja, da Orbana lahko izločijo iz ELS in ga kaznujejo po liniji Evropske komisije, vendar s tem ne bodo rešena in odpravljena vprašanja, ki jih je izpostavil on oziroma več držav Srednje Evrope. Po njegovem je težava je v tem, da Zahod ne razume, zakaj je prišlo do razpoke med njim in Srednjo Evropo. “Razpoka je vrednostna. Očitno pod istimi besedami mislimo različno. Dobro prihodnost pa si lahko predstavljamo samo, če bomo o temeljnih vrednotah mislili isto. Srednja Evropa ima drugačno zgodovinsko, politično in kulturno izkušnjo, še posebej zaradi komunizma. Sprejema sekularizem kot načelo, ne pa kot novo in izključujočo religijo.”

Na koncu evropski poslanec še zaključi, da bi bilo bolj pametno razviti resen dialog o temeljnih vprašanjih, tudi o identiteti, kot držati Orbana stalno na prangerju. “Mislim, da Viktor Orban ni glavni problem Evrope, tudi ne ELS. Tudi ni edini, ki ima težave med ‘jaz’ in ‘mi’. Če pa smo že ostri, potem uporabimo za vse enaka merila. V tem primeru bi imel Orban kar nekaj zanimive družbe.”

nazaj na vrh