Nemška kanclerka Angela Merkel naj bi bila vpletena v afero urada za migracije

Merklova je naj bi vedela za nepravilnosti podeljevanja azila. Merklova je naj bi vedela za nepravilnosti podeljevanja azila. Vir: Twitter

Nemčijo že zadnjih nekaj tednov pretresa afera okoli Urada za migracije in begunce (Bamf), ko se je izvedelo, da so v času begunske krize več kot 1100 prošenj za azil odobrili brez utemeljitve. Glede na tajno poročilo tedanjega vodje urada, o katerem so v nedeljo poročali nemški mediji, pa je nemška kanclerka Angela Merkel vedela za nepravilnosti.

V središču škandala je izpostava Bamfa v Bremnu, ki je med letoma 2013 in 2015 odobrila več kot 1100 prošenj za azil, ne da bi za to obstajala zadostna podlaga. Nekatere uslužbence pa sumijo tudi prejemanje podkupnine v zameno za odobreno prošnjo za mednarodno zaščito. Tožilstvo je tako v aprilu uvedlo preiskavo proti dolgoletni vodji regionalnega urada in še petim drugim.

Medtem so sicer nepravilnosti ugotovili tudi v drugih podružnicah urada, na dan pa prihajajo tudi številne druge podrobnosti. Tako je nekdanji vodja Bamfa Frank-Jürgen Weise že leta 2017 opozoril nemško vlado na razmere in nepravilnosti v uradu, sta v nedeljo povzemala tajno poročilo nemška tednika Bild am Sonntag in Spiegel.

"Krizi bi se lahko izognili," je med drugim pisalo v poročilu, v katerem Weise za razmere v uradu okrivi vlado, saj naj bi pristojna skupina za nadzor že leta 2014 opozorila na nepravilnosti. Kritičen je bil predvsem do tedanjega notranjega ministra Thomasa de Maiziera, dvakrat pa je o razmerah govoril tudi z Merklovo.

Weise, ki je na prošnjo vlade prevzel vodenja Bamfa septembra 2015, je v 45-stranskem poročilu zapisal, da še nikoli ni videl kakšnega urada v tako slabem stanju in da niti ni jasno, kako lahko glede na obstoječe razmere pričakujejo, da bo Bamf zmogel obdelati vedno večjo količino prošenj za azil.

Med očitnejšimi nepravilnostmi je omenil zastarelost računalniške in programske opreme ter večje pomanjkljivosti na področju organizacije. Tiskovna predstavnica notranjega ministrstva je potrdila obstoj poročila in pojasnila, da so sprejeli veliko predlogov za izboljšanje razmer.

Weise je leta 2017 poročilo zasnoval v vlogi odposlanca notranjega ministrstva za področje upravljanja z begunci. Konec leta 2016 se je sicer odrekel vodenju urada.

Zaradi razmaha afere, v katero je sedaj vpletena tudi nemška vlada, so številni poslanci že zahtevali ustanovitev posebnih parlamentarnih preiskovalnih odborov. Svoja predloga za preiskovalni odbor bosta te dni predstavili poslanski skupini liberalcev (FDP) in Alternative za Nemčijo (AfD). Medtem pa Zeleni in Levica predlagajo izredno zasedanje parlamentarnega odbora za notranje zadeve. Tudi koalicijski partnerji Merklove nemški socialdemokrati (SPD) zahtevajo pojasnilo o zadevi.

Notranje ministrstvo pa je v nedeljo potrdilo, da so zaradi napak v obravnavi prošenj za azil od leta 2000 v državo spustili najmanj dve osebi s potencialno ekstremističnim ozadjem. S tem so deloma potrdili poročanje nemške uredniške mreže RND, da so v okviru afere Bamfa v državo spustili več deset potencialno nevarnih beguncev, ki so bodisi v stiku z islamisti bodisi s tujimi skupinami, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Domnevno nevarne osebe, ki so jim odobrili prošnjo za azil, trenutno opazuje nemška obveščevalna agencija. Največ jih je v zveznih deželah Spodnja Saška, Severno Porenje-Vestfalija in Berlinu.

Zaradi nepravilnosti v preverjanju prošenj za azil pa trenutno v Bremnu še vedno ponovno preverjajo okoli 18.000 že odobrenih prošenj. V okviru ukrepov, ki jih je napovedal notranji minister Horst Seehofer, so uradu v Bremnu začasno prepovedali obravnavo prošenj za azil.

Preiskave sicer potekajo še v desetih drugih izpostavah Bamfa, pri katerih so opazili bodisi podpovprečno ali nadpovprečno visoko stopnjo odobrenih prošenj za mednarodno zaščito.

nazaj na vrh