Ministri EU za ribištvo so davi po še enih maratonskih pogajanjih dosegli nov dogovor o reformi skupne ribiške politike, ki naj bi zadovoljil drugo stran v pogajanjih, Evropski parlament, in tako utrl pot do končnega kompromisa. Slovenija je dogovor podprla, saj so bile njene glavne skrbi ustrezno upoštevane.
Ministri so februarja s težavo dosegli prvi dogovor o reformi skupne ribiške politike, ki je bil izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. Ker strani nista mogli najti skupnega jezika, so se morale članice dogovoriti o prenovljenem mandatu, ki bi omogočil kompromis.
Eno najtežjih in najbolj spornih vprašanj v pogajanjih je pravilo o iztovoru celotnega ulova oziroma prepoved zavržkov, ki je temelj reforme skupne ribiške politike in naj bi zagotovil vzdržnost evropskega ribištva.
Sedanje stanje namreč ni vzdržno. Za večino ulova veljajo kvote. Da bi izkoristili čim manj kvote, ribiči iz mrež pobirajo najbolj tržno zanimive ribe, ostalo pa mečejo čez krov. Posledica je velik ulov in množično vračanje mrtvih rib v morje, kar povzroča veliko škode.V jutrišnji številki Tednika Demokracija ne prezrite
Nesposobnost nadomeščajo z rdečo ideologijo
Vlada s sindikati podpisala protiustavni dogovor
Klemenčič je občudovalec totalitarnih režimov
Kako je Virant dobil gradbeno dovoljenje?
Za demokracijo morajo podsistemi delovati