Na Hrvaškem v ponedeljek razpustitev parlamenta, volitve najkasneje 12. julija; HDZ računa na novo zmago

Predsednik HDZ in hrvaške vlade Andrej Plenković Foto: Preiss/ MSC/Wikipedia Predsednik HDZ in hrvaške vlade Andrej Plenković Foto: Preiss/ MSC/Wikipedia

Nekaj manj kot pet mesecev pred potekom štiriletnega mandata bo svoje delo v ponedeljek na predlog vladajoče desnosredinske koalicije sklenil deveti sklic hrvaškega sabora. Hrvaški predsednik Zoran Milanović bo nato imel na voljo od 30 do 60 dni za razpis parlamentarnih volitev. Vodilne politične stranke so prepričane v zmago na volitvah.

Razpustitev sabora je v četrtek napovedal premier Andrej Plenković po srečanju vladne koalicije. Odločitev o razpustitvi sabora so nato v petek tudi formalno predlagale vladne stranke v parlamentu. Poslanci se bodo poslovili od sabora v ponedeljek, potem ko bodo med drugim sprejeli rebalans letošnjega državnega proračuna, ki je posledica velikih stroškov države med epidemijo novega koronavirusa.

Prvi možni datum za volitve je nedelja, 21. junij, potem pa še tri naslednje nedelje do 12. julija.

Predsednik Milanović je napovedal, da bo pri končni odločitvi o datumu volitev upošteval več dejavnikov, predvsem pa epidemiološko stanje v državi. Pomembno je, da Hrvaška relativno hitro dobi stabilno in koherentno vlado ter da ne bodo preveč zašli v čas, ko bo že večina državljanov na poletnih dopustih, je dejal.

Plenković je odločitev o razpustitvi sabora pojasnil z oceno, da je vladna koalicija v preteklih treh letih in sedmih mesecih uresničila vse ključne cilje, ki so si jih v HDZ zastavili ob oblikovanju desnosredinske vlade leta 2016.

Menil je, da je čas primeren za volitve tudi glede epidemioloških razmer, ker imajo v državi praviloma manj kot deset novih obolelih s covidom-19 dnevno. Ocenil je, da bodo uspešno pripeljali do konca tudi hrvaško predsedovanje Svetu EU, ki se bo zaključilo z junijem.

Na Hrvaškem že nekaj časa ugibajo, da bodo parlamentarne volitve v prvi polovici julija. Za mnoge je popolnoma jasno, da se HDZ mudi na volitve, ker bi jeseni potekale v senci slabe turistične sezone in gospodarske krize, ki jo pričakujejo zaradi pandemije novega koronavirusa. Z julijskimi volitvami naj bi skušali izkoristiti trenutni vodilni položaj, ki ga je HDZ pridobila v javnomnenjskih raziskavah v času spopada z epidemijo.

Plenković pričakuje novo zmago, potem ko je HDZ pod njegovim vodstvom zmagala na izrednih parlamentarnih volitvah septembra 2016. Vidi se že na čelu nove vlade, s katero naj bi se osredotočili na gospodarsko okrevanje Hrvaške. Računa, da bo novo vlado sestavil po povolilnih pogovorih s sedanjimi partnerji v koaliciji. Odprl je vrata za sodelovanje tudi drugim svetovnonazorsko in programsko sorodnim strankam.

V volilno zmago in mandat za sestavo prihodnje vlade je prepričan tudi predsednik največje opozicijske stranke SDP Davor Bernardić, premierski kandidat koalicije petih levosredinskih strank, ki so se poimenovali Restart. Za nov zagon države si prizadevajo še Hrvaška kmečka stranka (HSS), Državljansko-liberalna zveza (Glas), Hrvaška stranka upokojencev (HSU) in Stranka narodnega in državljanskega aktivizma (Snaga).

Soglašajo, da je bila sedanja vlada najslabša in najbolj skorumpirana v zgodovini hrvaške države. Menijo, da je obstala zahvaljujoč politični korupciji. Obljubljajo neusmiljen boj proti korupciji ter zagon nujno potrebnih družbenih in gospodarskih reform. Restart predstavljajo kot štab za obrambo Hrvaške pred HDZ.

Kot nasprotje 30-letni vladavini HDZ in SDP pa se predstavlja Domovinsko gibanje Miroslav Škoro. Tesni poraženec v prvem krogu nedavnih predsedniških volitev si prizadeva za oblikovanje desničarskega predvolilnega zavezništva. Tako kot na predsedniških volitvah piha na dušo predvsem konservativnim in desničarskim volivcem, ki so nezadovoljni s politiko HDZ.

Škoro je že ponudil roko vodjem skrajno desničarskih parlamentarnih strank Blok za Hrvaško in Hrvaški suverenisti. Pogovori potekajo tudi z Mostom neodvisnih list, ki je bil že dvakrat v neuspešnih vladnih koalicijah s HDZ.

Ne Škoro ne HDZ zaenkrat nista izrecno zanikala možnosti povolilnega sodelovanja, kar očitno zaenkrat ovira končni dogovor o sodelovanju med Škorom in Mostom, a tudi možnost velike koalicije HDZ in SDP. Socialdemokrati so zanikali navedbe nekaterih članov koalicije Restart, da so snubili Most. Koalicijski potencial bodo skušali okrepiti v sodelovanju z nekaterimi vplivnimi regionalnimi strankami, kot je Istrski demokratski zbor (IDS).

Na Hrvaškem so v zadnjih tednih, ko se je začelo govoriti o parlamentarnih volitvah, hitro sprostili številne ukrepe v okviru prizadevanj za zajezitev epidemije. Obenem pa državljanom niti po objavi datuma razpustitve parlamenta vodilni epidemiologi niso želeli pojasniti, kako bo v času nevarnosti okužb z novim koronavirusom nemoteno potekala predvolilna kampanja, kot tudi volilna nedelja.

Glede na trend majhnega števila novih okužb je mogoče kmalu pričakovati razglasitev konca epidemije. Na ta način naj bi zagotovili čim bolj običajno predvolilno kampanjo ter višjo udeležbo, z njo pa tudi večjo legitimnost parlamentarnih volitev.

nazaj na vrh