Mramor o Grčiji: V ponedeljek ne pričakujem resnega preboja

  • Napisal 
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Foto: rockcohen/Wikimedia Commons, CC-BY-SA 3.0

Finančni minister Dušan Mramor v ponedeljek ne pričakuje resnega preboja pri iskanju dogovora o grškem vprašanju. Rešitve, ki jih je v četrtek ponudil grški finančni minister Janis Varufakis, so bile po ministrovih besedah "potegnjene iz zadnjega žepa", razočaranje je bilo precejšnje.

Po četrtkovem sestanku evroskupine, ki ni prinesel dogovora Grčije in posojilodajalcev o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč v izogib bankrotu države, se v ponedeljek naprej znova sestanejo finančni ministri držav v območju evra, nato pa še voditelji evrskih članic.

"Iskalo se bo rešitve naprej, vendar so stališča res zelo daleč," je ocenil Mramor. "V ponedeljek ne pričakujem resnega preboja. Si ga želim, a ga ne pričakujem," je še dejal po koncu zasedanja finančnih ministrov EU v Luksemburgu.

Rešitev, ki jo je v četrtek na sestanku evroskupine ponudil grški finančni minister Varufakis, je bila po Mramorjevih besedah "potegnjena iz zadnjega žepa" in je daleč od tega, kar bi bilo treba doseči.

Varufakis je v četrtek povedal, da je kolegom predstavil "radikalen in celovit" predlog, ki lahko enkrat za vselej konča grško krizo ter vključuje samodejno zavoro za primanjkljaj in prenos 27 milijard evrov grškega dolga iz Evropske centralne banke v evropski reševalni mehanizem ESM.

Mramor je ta predloga danes komentiral z besedami, da je bila Varufakisovega razlaga zelo dolga in kompleksna, a da niso imeli pred seboj nobenega papirja, tako da je bilo včasih zelo težko slediti, kaj je pravzaprav ideja.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde ter evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici so Grčijo v četrtek znova odločno opozorili, da pričakujejo verodostojne predloge.

Kaj konkretno pričakujejo, ni jasno. "Zelo težko je reči, kar je tisto minimalno, kar je z naše strani sprejemljivo," je dejal Mramor in pojasnil, da je proces ocenjevanja ponujenih predlogov z vidika finančne vzdržnosti in plačilne sposobnosti Grčije zelo kompleksen.

Grški viri pravijo, da želijo Atene pravo ravnotežje med fiskalno konsolidacijo in vzdržnostjo dolga, torej med fiskalnimi cilji, ki jih morajo izpolniti, in pomočjo pri lajšanju dolga. Ključna odprta vprašanja naj bi bile pokojnine in davki.

Neuradno naj bi se oblikoval dogovor, ki naj bi vključeval šestmesečno podaljšanje programa, uporabo 10,9 milijarde evrov iz sedanjega programa pomoči, predvidenih za banke, in na koncu podaljšanja programa v zameno za uresničitev zahtevanih reform pomoč pri lajšanju grškega dolga.

Na vprašanje, ali se res oblikuje dogovor v tem okviru, je minister Mramor danes odgovoril, da o tem v četrtek ni bilo govora. "Pogovor je bil o tem, kam so tri institucije z Grčijo prišle pri zbliževanju stališč," je dodal.

O slovenskem stališču do morebitnega prestrukturiranja grškega dolga pa je Mramor dejal, da Slovenija nosi relativno večje breme dolga in je bolj izpostavljena kot druge države, po podatkih Eurostata v vrednosti 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Naslednja država je izpostavljena z 2,9 odstotka BDP, povprečje pa je 2,36 odstotka BDP, je še izpostavil.

Če bi bilo treba zmanjšati dolžniško obremenitev Grčije oziroma zagotoviti dodatna posojila državi, bi zato Slovenija po ministrovih besedah vztrajala pri stališču, da je potrebna enakomerna razdelitev bremen med državami.

Na krizne razmere v primeru, da dogovora ne bo in Grčija konec meseca ne bo poravnala finančne obveznosti do IMF, se Slovenija po Mramorjevih besedah pripravlja tako, da poskuša dobiti celovito sliko, kako bi različni scenariji vplivali na slovenski finančni sistem in slovenske obveznosti, na primer z vidika unovčevanja garancij in pridobivanja sredstev z vračili odobrenih kreditov. To se sicer po ministrovih navedbah počne vsak dan, ne le zaradi Grčije.

Sklic vrha območja evra v ponedeljek, s katerim nekateri finančni ministri niso bili zadovoljni, je Mramor komentiral z besedami, da je v EU običaj, da se ne odneha, dokler ni konec, in da se poskuša najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse.

"Če pogledate samo, koliko angažmaja, koliko sredstev pravzaprav je v to vloženih, da bomo spet vsi prileteli, koliko časa gre za to ... Logika je, da poskušaš dejansko najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani," je dejal minister.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo 30. junija, če Grčija ne bo poravnala obveznosti do IMF, je Mramor odgovoril, da država ne more bankrotirati, temveč lahko samo obvesti upnike, da je plačilno nesposobna, potem pa se začne proces, v katerem se z upniki dogovarja za prestrukturiranje, odpis ali za kaj drugega.

O tem, kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh, Mramor ni želel ugibati. "Kaj bo 30. junija, je danes zelo težko reči," je sklenil.

nazaj na vrh