Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Iran razmišlja o bojkotu beneškega filmskega festivala

Ponedeljek, 30 Julij 2012 14:10
0 Komentarjev
Natisni

Iran razmišlja o bojkotu beneškega filmskega festivalaV Iranu razmišljajo, da bi prihodnji mesec bojkotirali beneški filmski festival zaradi sankcij EU, ki so prizadele njihovo naftno industrijo, so danes povedali na ministrstvu za kulturo, ki nadzira kinematografsko produkcijo države.

"Ker je EU določila nečloveške in ilegalne sankcije proti Iranu, razmišljamo o bojkotu filmskega festivala v Benetkah," je besede predstavnika ministrstva Alireze Sajjadpurja navedel časnik Tehran Times, povzela pa ga je iranska tiskovna agencija ISNA. "Trenutno še ocenjujemo situacijo," je dejal. EU je namreč s 1. julijem uveljavila popoln embargo na uvoz iranske nafte zaradi jedrskega programa države.

Na letošnjem festivalu, ki bo potekal od 29. avgusta do 8. septembra, v glavni tekmovalni sekciji za nagrado zlati lev ni iranskih filmov, zastopan pa je ameriški režiser iranskega porekla Ramin Bahrani s filmom "At Any Price" (Za vsako ceno).

Za netekmovalno sekcijo Obzorje pa je bil izbran film "The Paternal House" (Očetova hiša) režiserja Kianousha Ayarija. A kot je povedal Sajjadpur, film, ki prikazuje Iranko in težave, s katerimi se sooča v patriarhalni družini, ne bo dobil dovoljenja Teherana za projekcijo, dokler ne bo "korigiran".

Iranski režim ima namreč pravico odločati o tem, ali so iranski filmi lahko prikazani ali ne, odvisno od tega, kako portretirajo življenje in posameznike pod strogo islamsko vladavino.

Zadnjo produkcijo "This is not a Film" (To ni film) Jafarja Panahija, priznanega iranskega režiserja, ki zaradi "propagande proti režimu" čaka na začetek služenja šestletne zaporne kazni, so iz države pretihotapili na USB ključu, skritem v pecivu, da so ga lahko prikazali na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

STA, G. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

V jutrišnji številki Tednika Demokracija ne prezrite

Nesposobnost nadomeščajo z rdečo ideologijo

Vlada s sindikati podpisala protiustavni dogovor

Klemenčič je občudovalec totalitarnih režimov

Kako je Virant dobil gradbeno dovoljenje?

Za demokracijo morajo podsistemi delovati

 


 

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Prejšnja Naslednja