Koga zavajajo Združeni narodi? Trdijo, da bo Zemlja postala rastlinjak, v katerem se ne bo dalo več dihati

Nekatera mesta so sicer res zelo onesnažena, kot denimo prestolnica Mehike... (foto: Fidel Gonzales / Wikipedia) Nekatera mesta so sicer res zelo onesnažena, kot denimo prestolnica Mehike... (foto: Fidel Gonzales / Wikipedia)

Rekordne emisije toplogrednih plinov, ki so v prvi vrsti posledica uporabe fosilnih goriv, Zemljo spreminjajo v rastlinjak, v katerem človek ne bo več mogel dihati. Hitreje kot bodo rasle temperature, hujše bodo posledice, je razvidno iz danes objavljenega poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pri Združenih narodih, poroča STA.

 

Najnovejše poročilo, ki ima 900 strani in vključuje 7000 študij, predstavlja streznitveni opomnik. IPCC bolj jasno kot kadarkoli doslej opozarja na potrebo po soočenju s spremembami. Mnogih posledic podnebnih sprememb se namreč že v tem trenutku ne da več odpraviti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podnebne spremembe bodo tudi v prihodnje povzročale velikanske izgube ledenikov in taljenje permafrosta, naraščanje gladine morja in pogoste poplave.

Otoške državice in velika obalna mesta bodo glede na poročilo do leta 2050 tudi v primeru, da pride do drastičnega upada emisij toplogrednih plinov, stoletno naravno katastrofo doživela enkrat letno.

Do sredine stoletja bo tako več kot milijarda ljudi živela v okoljih, dovzetnih za ciklone, obsežne poplave in druge ekstremne vremenske dogodke, ki jih povzroča dvigovanje gladine morja, mnogi pa si bodo skoraj gotovo morali poiskati nove domove.

Gladina morja se je od leta 2005 zvišala 2,5-krat hitreje kot v 20. stoletju, kar strokovnjaki pripisujejo predvsem taljenju ledenih ploskev, do leta 2100 pa se bo hitrost zviševanja najverjetneje okrepila še za štirikrat.

Če bi uspeli doseči cilj pariškega podnebnega sporazuma, ki predvideva zajezitev globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija, pa bi lahko stabilizirali dvigovanje, tako da bi se gladina v naslednjih dveh stoletjih zvišala za en meter.

Ne glede na morebitno izpeljavo pariškega dogovora pa bo moč tropskih neviht, kot so hurikani, tajfuni in cikloni, v prihodnjih desetletjih vse bolj destruktivna. Število neviht morda ne bo naraščalo, a se bo okrepila njihova silovitost, tako da bo vse več takih s kategorijo četrte ali pete stopnje.

Svet se lahko proti poplavam bori z gradnjo nasipov in drugimi protipoplavnimi ukrepi. S tem lahko škodo zmanjša za 100- do 1000-krat. A to bi lahko v naslednjih 80 letih svetovna gospodarstva stalo več sto milijard dolarjev letno, je razvidno iz poročila.

Tehnične rešitve, s katerimi bi lahko zaščitili New York ali Amsterdam, pa verjetno ne bi bile praktične ali izvedljive za mesta, ki se nahajajo v deltah rek v razvijajočem se svetu.

IPCC je letos objavil že štiri poročila; prejšnja so bila osredotočena na zajezitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, upad biološke raznolikosti, uporabo zemlje in svetovni prehranski sistem.

Vsem štirim poročilom pa je skupen zaključek, da mora človeštvo, če se želi izogniti najhujšemu, popolnoma reformirati vzorce proizvajanja, distribucije in potrošnje, skratka življenja.

Poročilo je objavljeno le dva dni po tem, ko svetovnim voditeljem na svetovnem podnebnem vrhu v New Yorku ni uspelo postreči s kakšnimi pomembnejšimi zavezami za boj proti podnebnim spremembam.

No, medtem pa precej znanstvenikov trdijo, da je govorjenje o podnebni krizi pretirano. Ni pa skrivnost, da je OZN dejansko organizacija, kjer ima Sorosov kapital zelo močno vlogo.

nazaj na vrh