Kitajska komunistična oblast ob 30. obletnici v bran grozljivemu pokolu na Trgu nebeškega miru v Pekingu

Znamenita fotografija Neznanega upornika na Trgu nebeškega miru junija 1989. Tanki so takrat demonstrante dobesedno pomendrali. Foto: Wikipedia Znamenita fotografija Neznanega upornika na Trgu nebeškega miru junija 1989. Tanki so takrat demonstrante dobesedno pomendrali. Foto: Wikipedia

Kitajska ob 30. obletnici pokola na Trgu nebeškega miru v Pekingu vztraja, da je bilo krvavo zatrtje študentskih protestov pravilna politika. Kot je danes ocenil kitajski obrambni minister Wei Fenghe, se je v minulih 30 letih izkazalo, da je država ravno zaradi tedanje politike doživela velike spremembe v smeri stabilnosti in razvoja.

Incident je bil posledica političnih pretresov in vlada je sprejela ukrepe za zaustavitev teh pretresov, kar je pravilna politika, je kitajski obrambni minister dejal na regionalnem varnostnem forumu v Singapurju. Vprašal se je, zakaj nekateri še vedno trdijo, da Kitajska ni ustrezno obravnavala incidenta, ki se je zgodil v noči s 3. na 4. junij leta 1989.

Spomnimo. Demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989 so bile serije demonstracij študentov, intelektualcev in delavcev za večjo politično in družbeno svobodo, ki so se začele 14. aprila 1989, krvavo pa so se končale po posredovanju kitajske ljudske armade 4. junija. Pokol se je zgodil v noči s 3. na 4. junij 1989, ko je kitajska vojska s tanki in orožjem razgnala udeležence protestov za demokracijo in človekove pravice. Vojska je s tanki in tovornjaki zapeljala v množico protestnikov, vojaki so streljali nanje, medtem ko so se protestniki branili s kamenjem. Pri tem je bilo ubitih nekaj sto, po nekaterih podatkih pa celo nekaj tisoč ljudi, več kot 120.000 nasprotnikov režima po vsej državi pa so zaprli. Oblasti nasilni poseg še vedno opravičujejo v imenu »prihodnosti partije in države«.

Za kitajske voditelje je brutalno zatrtje demonstracij pod vodstvom študentov na Tiananmenu, med katerim je bilo ubitih več sto, po nekaterih podatkih celo več tisoč ljudi, sicer tabu tema, vendar so oporečniki prepričani, da bo javnost nekoč terjala njihovo odgovornost.

Na Kitajskem je vsakršno omenjanje obletnice prepovedano. Cenzura svetovnega spleta se okrog spornega datuma še zaostri, vsakršno namigovanje na obletnico, kot je 35. maj ali emotikon sveče, pa je avtomatično izbrisano. Preživeli in družinski člani žrtev, ki so še vedno na Kitajskem, so pod strogim nadzorom oblasti in ne smejo govoriti s tujimi novinarji.

Wei je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP forum nagovoril dan potem, ko je vršilec dolžnosti ameriškega obrambnega ministra Patrick Shanahan posvaril Kitajsko pred spodkopavanjem suverenosti sosednjih držav. Kot je poudaril, ne bodo dopustili, da bi ZDA ustrahovale Kitajsko zaradi njihove politike v Tajvanu, na Južnokorejskem morju in v avtonomni regiji Xinjiang.

Pri prizadevanjih za ponovno združitev Tajvana s Kitajsko se slednja ne bo odrekla uporabi sile, je povedal Wei in opozoril, da bi bilo "zelo nevarno" podcenjevati voljo Pekinga. Je pa dodal, da si bodo iskreno prizadevali za miren proces združitve. Državi sta sicer ločeni od konca državljanske vojne leta 1949, vendar pa Kitajska Tajvan še vedno vidi kot del svojega ozemlja.

 

nazaj na vrh